Veliko ljudi se danes sooča s sindromom utrujenosti, ki je sicer kompleksen pojav in ima lahko več vzrokov, kako pa je lahko utrujenost povezana s prehrano, na kaj moramo torej najprej pomisliti, kadar izključimo druge vzroke utrujenosti in spoznamo, da bi morali nekaj spremeniti pri hrani? Kako torej reagirati ob tem alarmu in čim prej nekaj opustiti in nekaj drugega vključiti?
Razstrupljanje je proces, ki je v našem telesu aktiven vsak dan. Predstavlja številne aktivnosti našega (najpogosteje) prebavnega sistema, ki omogočijo izločanje telesu škodljivih snovi iz organizma. Dokler je strupov malo in dokler niso premočni in dokler je telo v dobri kondiciji (polnega zdravja), te aktivnosti potekajo nemoteno, brez težav in telo večino strupov samodejno izloči.
Na Finskem ima savna že tisočletno tradicijo, vendar njene različice poznajo tudi drugi narodi, znani so: turški hamam (rasul, serail), ruska banja, v pradavni Ameriki inipi ali potilnica, v japonski kulturi onsen, v starem Rimu različne oblike toplih prostorov, počivališč, parnih savn.
Večino težav začnemo ženske opažati šele po štiridesetem letu starosti, ko se te čisto tiho in počasi prikradejo v naše življenje. Veliko težavam se lahko izognemo ali jih v začetku odpravimo s povsem preprostimi naravnimi in doma pripravljenimi ovitki, oblogami (obkladki) in/ali kopelmi. Dejansko je veliko lažje in lagodneje, če se odločimo za zdravljenje v zdraviliščih, kjer to za nas naredijo drugi, vendar lahko vsaj nekaj za svoje telo naredimo tudi same, doma.
Dr. Richard Lippman, nekdanji profesor celične biologije in biokemije na Univerzi Uppsala na Švedskem, danes živi v Združenih državah Amerike. Oborožen z znanjem iz kemije, fizike in medicine že več desetletij poskuša razvozlati skrivnosti staranja in išče optimalno kombinacijo hranil in bioidentičnih hormonov, ki bi ljudem pomagala upočasniti procese staranja in jim podaljšala življenje. Leta 1996 je bil za svoje raziskave proti staranju nominiran za Nobelovo nagrado za medicino.
Prosti radikali, katerih uničujoče delovanje na celični ravni nam je dr. Richard Lippman podrobno razložil v prvem deli intervjuja, niso edini dejavniki predčasnega staranja našega telesa. Poleg njih znanstvenik izpostavlja še dva pomembna krivca za staranje. Eden od njiju je upadanje ravni hormonov, drugi pa proces glikacije na ravni tkiv. Glikacija je proces, ki se nenehno odvija v našem telesu in ga dodatno spodbuja naše »presladko« življenje. Seveda ima avtor »formule proti staranju« pomoč tudi za te težave.
Naš pogovor z dr. Richardom Lippmanom nam je že razkril, da spremembe v načinu življenja rešijo le del problemov staranja, komaj petino. Za preostali del so odgovorni glikacija (razložena je v 2. delu pogovora), slaba obramba pred uničujočimi prostimi radikali (v 1. delu pogovora) in pomanjkanje hormonov. Dolgo življenje in dobro zdravje sta globoko odvisna od uravnotežene simfonije hormonov, kot so progesteron, aldosteron, človeški rastni hormon, testosteron in tiroidni hormoni. Prav njihovo pomanjkanje oziroma neravnovesje nam pogosto preprečuje, da ne živimo vsaj devetdeset let.
Prvi simptom starajočih se možganov, še pred pravimi simptomi senilnosti, je nesposobnost odzivanja in prilaganja na nove izzive okolja, ugotavlja strokovnjak medicine proti staranju dr. Richard Lippman. Za obrambo pred vse pogostejšimi boleznimi možganov, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, pa nam je ponudil kar nekaj orožij.
Ko enkrat dosežemo štirideset let, mati narava maščevalno napade naša telesa, naša koža postane ohlapna in zgubana, presnova se upočasni, mišična masa se manjša in maščobe se kopičijo. Postanemo bolj negativistični in manj možnosti je, da se lotimo novih ustvarjalnih projektov. Polovico ljudi takrat pokončajo srčni infarkti in možganske kapi, šestino rak, ugotavlja dr. Richarda Lippman. V preteklih mesecih, smo v štirih nadaljevanjih spoznali, zakaj vse to zanj ne velja in kakšna so njegova »zdravila« proti staranju.
Tiha, a močna energija z izostrenim čutom za estetiko se skriva v tem, nekdaj neopaznem dečku, ki se je iz podeželja podal v veliko mesto. Izredno luciden deloholik je združil pridobljeno znanje z virtuoznostjo gibov svojih rok v umetnine, ki sproščajo zavrtost njegovih klientov.
Za aktivne športnike velja, da so izredno dobro trenirani, dobro fizično pripravljeni, da so mišice vzdržljive, pljučne kapacitete izven (nad) meja normale, telo pripravljeno na ekstremne napore. Ob tem so pravi (beri: aktivni športniki) izredno dobro psihično pripravljeni, kar je izredno pomembno ob vseh pojavih poškodb pri teh ljudeh. Psihični efekt je pri njih toliko pomemben, da odigra najvažnejšo vlogo, kadar je vprašanje ekstremnih naporov, celjenja ran in stanj po poškodbah.
Želja po lepoti, zdravju in privlačnem videzu nas spremlja od zgodnjega otroštva. Skorajda ni ga med nami, ki ne bi na različnem načine poskušal očarati svoje okolice in biti všečen. Venomer znova poskušamo in iščemo načine, kako doseči popoln videz in predvsem večno mladost.
Beseda akupunktura izvira iz latinščine in pomeni: acus igla, punctura vbadanje. Akupunktura je starokitajski način zdravljenja s pomočjo iglic, ki se zabadajo v določene točke na koži. Stara je več kot 5000 let, v Evropo pa so jo v 16. in 17. stoletju prinesli misijonarji. Kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala v letu 1979.
Dobra psihična kondicija in pozitivna naravnanost sta povezana s kreativnim in dinamičnim življenjem tudi po odhodu iz službe (gledališke predstave, razprave, koncerti, branje knjig, dnevnih časopisov in revij, reševanje križank in rebusov, igranje šaha, redna srečanja s prijatelji...)
Poškodbe so pri igranju badmintona prej izjema kot pravilo, res pa je, da se dogajajo. Najpogosteje jih utrpe igralci, ki se nezadostno ogrevajo ali se sploh ne ogrevajo ali pa imajo slabo, nepravilno tehniko. Dogajajo se tudi pri preutrujenosti, izčrpanosti igralcev ali ob predolgem treningu. Pri igri na prostem, na naravnih terenih so poškodbe pogosto povezane z neravnim terenom, z listjem ali vejicami, na katerih rado zdrsne.
Ročne masaže so v različnih oblikah poznali in uporabljali že starorimski in starogrški zdravniki kot eno izmed najpomembnejših terapij za zdravljenje in lajšanje bolezni. Dojemali so jo kot najpomembnejše sredstvo za odpravljanje, lajšanje bolečin in seveda za zdravljenje. Hipokrat je čelo zapisal: »Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti.... Kaj ti z drgnjenjem lahko utrdimo razmajan sklep in razrahljamo otrdelega.«
V svoji zgodovini ima naravna medicina dve obdobji: predznanstveno in znanstveno, tako tudi predznanstveno in znanstveno izkustvo v naravnem zdravljenju. Prvo obdobje je zasnovano na posebnem, preprostemu človeku lastnem, tenkočutnem zaznavanju. Človek je takrat opazoval, kaj ustreza njegovi naravi, ob tem seveda tudi, kaj pomaga zoper bolezen in motnje v zdravju. Dokazi o predzgodovinskem naravnem zdravljenju so shranjeni v ljudskem zdravilstvu minulih časov, shranjeni so pri še danes živečih ljudstvih, ki so povezana s človekovo pradavnino, pa tudi v ustnem izročilu, napisih, jamskih risbah, pesnitvah (npr. pri Grkih).
Bolečina je izjemno neprijetna osebna izkušnja. Je zelo zapletena, ker je povezana z različnimi dejavniki, ki jo povzročajo – lahko je povezana s poškodbo tkiva, lahko pa je prisotna brez kakršnekoli vidne ali dokazane poškodbe tkiva. Na njeno doživljanje in trajanje močno vplivata tudi okolje in čustvena stiska človeka, ki jo trpi. Kako prijetno je življenje brez nje, se v resnici zavemo šele tedaj, ko se z njo soočimo.
Iz same anatomije je znano, da celulit ne sodi med osnovne plasti kože in podkožja. Prav tako ga ne pozna embriologija, zato moram ponovno poudariti, da gre za pridobljeno plast – pridobimo jo tekom življenja in nanjo vpliva predvsem način življenja.
Okoli čokolade se že od nekdaj spletajo skrivnostne in sladke zgodbe. V času starih Indijancev so bila zrna kakavovca plačilno sredstvo, grenki napitek pa so možje pili zvečer, da bi izboljšali svoje nočne aktivnosti in podvige.
