Poškodbe in bolezni roke

Vsaka bolečina v vsaki roki posledično neizogibno povzroči zmanjšanje moči in delovne sposobnosti posameznika; privede lahko celo do invalidnosti.

Naša okolica nam ponuja veliko naravnih bogastev - vse, kar pa ni naravna danost, je ustvarila človekova roka. Še več: materialni in duhovni razvoj človeštva bi sploh ne bil mogoč brez človekove roke, najpomembnejšega stroja, ki ga imamo in ga pozna narava. Jasno, da sama roka brez razuma ne bi zmogla veliko, toda prav tako je zelo gotovo, da ni zamisli, ki bi jo lahko ustvarili brez človekove roke.

Zagotovo je celotna človekova delovna sposobnost odvisna od funkcij roke, še posebno od dlani s prstov. Na žalost pa sodobni način življenja in dela vse pogosteje pogojuje nastanek poškodb in bolezni roke. To vodi v zmanjšanje delovne sposobnosti posameznika, velikokrat celo v invalidnost, zelo pogosto prav v najproduktivnejšem obdobju človekovega življenja.

Zato v zadnjih desetletjih svetovna in slovenska medicina namenja vse več pozornosti roki kot celoti, še posebno ramenu, zapestju in dlanem s prsti. Dosežen je znaten napredek v zdravljenju poškodb in bolezni rok, v kirurški oskrbi in reparacijski kirurgiji ter rehabilitaciji poškodovanih in bolnih rok. Uspehi vzbujajo večji optimizem pri zdravnikih in bolnikih, ob tem pa raste tudi interes za rehabilitacijsko medicino.

Kljub vsem dosežkom sodobne znanosti in medicine so naše roke še vedno v nevarnosti. Športniki, glasbeniki in zaposleni, ki pri delu uporabljajo tipkovnico računalnika (tastaturo) in miško, lahko trpijo zaradi bolečin sprememb v predelu roke.

Poškodbe pri delu, v hiši, prometu ali športne poškodbe (zaradi čezmernega naprezanja) pogosto zahtevajo kirurško zdravljenje roke, še posebno zapestja.

Poškodbe in zlomi

Najnevarnejše so poškodbe malih sklepov dlani in prstov. Posamezni delci, odkruški kosti se pogosto ne zarastejo. na prelomljenih mestih nastanejo lažni sklepi (psevdoartroza). Tak lažni sklep omogoča medsebojno (nenaravno) pomičnost odlomkov, ki močno motijo delovanje roke v ožjem pomenu.

Predvsem so zelo nevarni zlomi dveh kosti, čolnička in lunice, v zapestju. Obe imata pomembno vlogo pri premikanju palca in kazalca, sodelujeta praktično pri vseh gibih dlani in prstov.

Vzroki

Zlomi čolnička so pogosti predvsem pri rekreativcih, športnikih in fizičnih delavcih. Poškodba nastane pri padcu na iztegnjeno roko, pri udaru, dviganju bremena ipd.

Takojšnja pravilna diagnoza je najpomembnejša: izrazita bolečina v zapestju in dlani. V nasprotnem primeru se ob motnjah prekrvitve razvije še lažni sklep, ki poškodovancu povzroča hude preglavice.

Zdravljenje

Poškodovano roko imobiliziramo v posebej oblikovanem mavčnem povoju - celo do dva meseca dolgo. Kirurški poseg je nujen, kadar na mestu preloma nastane lažni sklep iz odlomljenih delčkov kosti (abrupcij). Kirurg odlomljene dele spoji (osteosinteza), vstavi kostni vsadek (aloplastika) ali zatrdi sklep v zapestju (artrodeza).

Običajni sta delovna in fizikalna terapija pa vseh zlomih v zapestju in dlani, ki trajata tudi do dva meseca ali več. Postopki so različni, vsekakor je najbolje kombinirati več tehnik sočasno, saj je učinek tovrstne rehabilitacije veliko boljši.

Ukleščenje sredinskega živca

Sredinski živec (nervus medianus) pride v dlan skozi karpalni kanal. Ta kanal tvorijo zapestne kosti, ki jih prekriva široka prečna vez (ligament). Sredinski živec oživčuje velik del dlani in prstov, zaznava dražljaje na koži v tem predelu (toplo, hladno, dotik), sočasno mišicam dlani prenaša ukaze za gibanje.

Pri ukleščenju sredinskega živca v zapestnem kanalu (kar imenujemo sindrom karpalnega kanala) se pojavijo motnje v prevajanju ukazov in zaznav po živcu. To se izrazi kot:

  • občutek žarenja in zbadanja, otrplost in bolečine v dlani, zapestju, predvsem v palcu, kazalcu in prstancu;
  • nezmožnost napraviti pest ali stisniti dlan ob pozdravu, oteženo prijemanje drobnih predmetov s prsti.

Vse spremembe, ki utesnjujejo prehod (kanal) v zapestju, povzročajo ukleščenje sredinskega živca znotraj zapestnega kanala. Včasih vzrokov ne moremo opredeliti. Najpogostejši vzroki so:

  • hormonske motnje med nosečnostjo in po njej ter v menopavzi;
  • vnetja mišičnih ovojnic zaradi prevelikega naprezanja pri delu z rokami;
  • revmatoidni artritis in revmatična vnetja zapestja;
  • poškodbe v sklepu in kosteh zapestja;
  • novotvorbe (ganglion, lipom).

Z injekcijami koritkosteroidov poskušamo zmanjšati pritisk v zapestnem kanalu, kadar je vzrok težav vnetje.

Kirurški poseg (v primeru pritiska od zunaj) naj bi izvedli, preden nastane nepopravljiva sprememba na živcu, torej najpozneje šest do osem mesecev po začetku motnje. Kirurg skozi mali rez na koži v predelu zapestja (na dlanski strani) pride do prečne vezi, jo preseka in s tem osvobodi živec. Poseg se opravi v lokalni anesteziji, takoj po posegu lahko gre bolnik v domačo oskrbo. Po odstranitvi šivov mora opraviti še fizikalno in delovno terapijo (vaje razgibavanja, elektroterapijo, UZ, laser).

Artroza v sklepu na bazi palca (rizartroza): Govorimo o degenerativnih (obrabnih) spremembah v sklepu na bazi palca (trapezometakarpalni sklep), ki nastanejo zaradi obrabe vezivnega tkiva in hrustanca v sklepu. Posledica je zmanjšan obseg gibov v tem sklopu. Spremembe zajamejo sklepne površine in povzročajo vnetne spremembe (artritis), nato poškodujejo še okolico (tetive, tetivne ovojnice, male mišice dlani).

V začetku so zadostna zdravila, ki blažijo vnetje in bolečine, ter opornice za imobilizacijo palca.

V težjih primerih, ko bolezen napreduje, lahko izvedemo tudi kirurški poseg. Tako se ustavi napredovanje bolezni, zmanjšajo bolečine, izboljša se delovna sposobnost roke.

Najpogosteje kirurg naredi naslednje:

  • poveže vlakna sosednjih tetiv, da bi se izboljšala gibljivost,
  • vgradi endoprotezo,
  • spoji dve poškodovani sosednji kosti (artrodeza), kar zmanjša bolečino in stabilizira sklep.

Po operaciji je bolnik še nekaj dni v bolnišnici pod zdravniškim nadzorom, temu sledita delovna in fizikalna terapija. Zaskočeni-preskakujoči prsti (trigger finger): Vnetno zadebeljena tetivna ovojnica (stenozirajoči tenosinovitis) onemogoča drsenje mišične tetive pri gibanju prsta. Zato je prst možno stegniti samo ob velikem naporu ali ob pomoči druge roke: pride do sunkovitega preskoka ob bolečem škrtanju (krepitacijah). Zelo pogosto bolezen prizadene palec (palček skakalček).

Ženske obolevajo pogosteje kot moški, najpogosteje se prizadetost pojavi pri:

  • ljudeh, ki veliko delajo z rokami,
  • bolnikih z vnetji sklepov in drugimi oblikami revmatoidnega artritisa.

V ovojnice mišičnih tetiv vbrizgamo z injekcijami kortikosteroide - uspeh je pogosto prehodnega značaja in »prasketanje, škrtanje« v prstu se ponavlja.

Vse več bolnikov se zato odloča za kirurški poseg, ki traja nekaj minut. V lokalni anesteziji zdravnik vzdolžno loči ligament in tetivno ovojnico ter osvobodi mišično tetivo.

Sledita delovna in fizikalna terapija za vračanje celotne funkcije posamičnega sklepa, dlani in ostalih prstov roke.

Dupuytrenova bolezen

Pod kožo dlani se pojavijo vozlički, odebelitve, ki so čvrsto zrasle s kožo. Dejansko so to spremembe na snopih vezivnega tkiva, ki tvorijo pahljači podobno vezivno opno tik pod kožo dlani. Najpogostejši so vozlički na področju dlani pod prstancem in mezincem, včasih tudi pod palcem.

Zadebeljeni snopiči so pod kožo (kot vrvica) razpeti vzdolž celotne dlani, v napredovalni obliki nastanejo vozlički, ki motijo ali celo onemogočijo že najenostavnejše gibe, rokovanje ... V začetku jih pogosto ni opaziti, ali jih bolniki imajo le za otiščance (žulje).
Pravi vzrok bolezni še ni popolnoma pojasnjen. Velikokrat se pojavlja pri več članih iste družine. K nastanku bolezni pripomore težko fizično delo, posebno delo s težkimi, vibrirajočimi ročnimi aparati.

Pogosteje se pokaže ob sočasnem:

  • alkoholizmu,
  • božjasti (epilepsija),
  • sladkorni bolezni (diabetes),
  • boleznih jeter (ciroza).

V vozičke in njihovo okolico zdravnik lahko injicira zdravilno sredstvo triamkinolon (kortikosteroid) ali pa bolnik izvaja fizikalno terapijo (veje in razgibavanje, laser, UZ, točkasta masaža, galvanske kopeli).

Med uspešnejšimi oblikami zdravljenja bolezni je tudi kirurški poseg. Izvajamo ga praviloma pri odebelitvah snopičev, ki skrajšajo tetivo in povlečejo prst - kontraktura dlani in prstov. Poseg je uspešnejši pri spremembah, ki še dopuščajo stegniti dlan in prste na ravni podlagi. kirurg se odloči za poseg in odstrani del ali celotno dlansko ovojnico (bolnik ostane v bolnišnici nekaj dni). Po tem posegu mora biti dlan imobilizirana v posebnem položaju dva tedna, že med imobilizacijo pa pričnemo fizikalno in delovno terapijo.

Deli