Kaj pomeni sindrom karpalnega kanala oz. simptom česa je, kaj točno pomeni beseda – karpalni, oz. od kod izhaja?

Sredinski živec (nervus medianus) preide v dlan preko zapestnega prehoda, pogovorno rečemo, da pride skozi karpalni kanal. Ta prehod (kanal) tvorijo zapestne kosti, ki jih prekriva široka prečna vez (ligament). Zapestni prehod je torej prostor v zapestju, ki ga na dnu obdajajo zapestne kosti in zgoraj vezivno tkivo (zapestni ligament). Skozi ta prostor potekajo mediani živec in tetive mišic. Natančneje: mediani živec leži tik pod vezivnim tkivom v tem prehodu. 

Utesnitve živcev najpogosteje nastanejo na predelih anatomskih ožin, kakršna je tudi zapestni prehod. Mediani živec je največkrat stisnjen v področju zapestnega prehoda (Sindrom karpalnega kanala), ulnarni živec pa v komolcu (Sindrom kubitalnega kanala) in zapestju (Guyonov kanal). 

Sredinski ali mediani živec oživčuje velik del vseh struktur v dlani in prstih, zaznava dražljaje na koži v tem predelu (toplo, hladno, dotik), sočasno mišicam dlani prenaša ukaze za gibanje. Mediani živec v dlani s senzibilnimi nitmi oskrbuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca. Motorične niti medianega živca oskrbijo mišice palca in t.i. palčne kepe na dlani (tenar), ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočijo, da se palec dotika drugih prstov (pincetni, fini prijemi), a tudi za ostale gibe palca.

Vsaka sprememba tetiv ali njihovo vnetje lahko vodi v oteklino in odebelitev vezivnega tkiva, ki tvori streho zapestnega prehoda. Ker vezivno tkivo pokriva vse tetive mišic v tem prehodu, se z otekanjem in odebelitvijo poveča pritisk v zapestnem prehodu. Povečani pritisk v zapestnem prehodu deluje tudi na mediani živec. Pritisk sčasoma narašča in postaja tako močan, da izrazito ovira normalno funkcijo živca. Posledica pritiska in motenega delovanja živca so mravljinci, bolečine in slabša občutljivost (zaznava) roke. Pri ukleščenju sredinskega živca v zapestnem kanalu (kar imenujemo sindrom karpalnega kanala) se pojavijo motnje v prevajanju ukazov in zaznav po živcu.

Kateri znaki nas najprej opozorijo, da bi lahko šlo za karpalni kanal?

Eden od prvih znakov sindroma zapestnega prehoda je neprijeten občutek in blago mravljinčenje v dlani, včasih tudi otrplost in otrdelost ali odrevenelost v predelu, ki ga oskrbuje mediani živec. Sprva so znaki prisotni ob obremenitvi (vožnja kolesa, držanje volana ali telefona), vse pogosteje tudi ponoči. Bolečina se pojavi kasneje. Kar pogosto se bolečina razširi v podlaket ali nadlaket, včasih celo rame in vrat. Ob napredovanju obolenja oslabi in usiha palčeva dlančna mišična kepa, kar oslabi gibljivost palca in onemogoči prijem. Izrazi se nespretnost, nerodnost, prisotno je padanje drobnih predmetov iz rok.

Na katerem mestu je karpalni kanal kot vzrok za obisk zdravnika?

Kadar se naštete težave stopnjujejo in so moteče ter ovirajo vsakdanje aktivnosti, se pojavljajo v spanju in se prebujamo, je dobro, da se o tem pogovorimo z osebnim zdravnikom. Odlašanje ni smiselno, saj lahko dolgotrajni pritisk na živcu naredi nepopravljivo škodo, škodo utrpijo tudi mišice, ki usihajo, prav tako gibljivost palca, zaznave ter občutki v tem predelu.

Ali se ti znaki pojavljajo konstantno ali le ob določenih obremenitvah ali ob slabem vremenu?

Sindrom zapestnega prehoda je uvrščen visoko na lestvici najpogostejših poklicnih bolezni (šoferji, strojepiske, telefonisti, operaterji vibracijskih strojev, računalničarji, frizerji, glasbeniki, športniki.…), kar pomeni, da so (pre)obremenitve zagotovo eden izmed ključnih vzrokov za nastanek. Pogosti dejavniki tveganja so:

• ponavljajoče upogibanje in obremenitve v  zapestju, 
• prisilni položaji roke in ponavljajoči se enolični enosmerni gibi,
• poškodbe,
• bolezni ščitnice,
• sladkorna bolezen
• revmatizem in z njim povezane bolezni,
• debelost,
• nosečnost.
   

Ali se bolezen lahko poslabša oz. kako »karpalni kanal« napreduje, če ga ne zdravimo?

• Otrplost, odrevenelost, zbadanje, bolečina,
• Motnje v občutenju in motoriki,
• Upad mišične mase tenarja in mišic dlani,
• Nespretnost in padanje drobnih predmetov iz roke.
   

Pacient bo najprej obiskal osebnega zdravnika, ali lahko torej že zdravnik družinske medicine pacienta opremi tako z vajami, napotki oz. zdravili, ki bi skrajšale vrste pri specialistih, torej pri vas?

Bolnika lahko zdravnik opremi z napotki, navodili in priporočili, med katerimi so: zagotoviti  čim bolj pogoste odmore med delom, pogosto razgibavanje dlani in zapestij (stresanje rok), pravilna drža med izvajanjem del in med ostalimi aktivnostmi, primeren položaj zapestja (najboljši je nevtralen, srednji položaj), zmanjšati moč gibov, dlani naj bodo zmeraj tople, vzdrževanje primerne telesne teže, zdraviti vzročno povezane bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen).

Koga bolezen najpogosteje doleti? (je nujno posledica starosti, določene vrste dela ali obstaja tudi kakšna predispozicija)

Pogosti dejavniki tveganja so:

• ponavljajoče upogibanje in obremenitve v  zapestju, 
• prisilni položaji roke in ponavljajoči se enolični enosmerni gibi,
• poškodbe,
• bolezni ščitnice,
• sladkorna bolezen
• revmatizem in z njim povezane bolezni,
• debelost,
• nosečnost.
   

Dokazano je, da je tveganje za razvoj sindroma zapestnega prehoda večje pri čezmerni rabi ali prevelikem naprezanju zapestja pri nekaterih delih, ki zahtevajo kombinacijo močnih in ponavljajočih se enoličnih gibov v prisilni drži zapestja in rok.

Fizični delavci (delo s težkimi stroji, z vibracijskimi stroji, žagami, vrtalniki ipd.), delavci za tekočim trakom (enaki in enolični gibi v zapestju in z rokami ter prsti: pakiranje, rezanje s škarjami), so bili v preteklosti najpogosteje izpostavljeni tej težavi.

V sodobnem času vemo, da redno delo za računalnikom z nepogrešljivo miško in tipkanjem poveča tveganje za sindrom zapestnega prehoda, a znanstvenih dokazov, vsaj do sedaj, še ni.

Zagotovo so ponavljajoči se enolični, enosmerni gibi v prisilnem položaju zapestja, roke in prstov, ki zahtevajo tudi večjo silo in napor eden izmed odločilnih dejavnikov tveganja. Vibriranje še dodatno oslabi stanje. Ostali dejavniki tveganja so:

Spol – pri ženskah in zlasti v menopauzi se ta sindrom pogosteje pojavi. Tudi pri moških pojavnost narašča v srednjih letih.

Dednost – nekatere raziskave povezujejo to z obliko zapestja.

Sistemske bolezni (že omenjene): revmatoidni artritis, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen in nekatere druge endokrine bolezni, tudi debelost, zaradi hormonskih sprememb še nosečnost in menopavza, alkoholizem, bolezni jeter.

Ali je karpalni kanal danes pogostejša bolezen tudi pri mlajših osebah na račun dela z miško?

Zanesljivih podatkov in znanstvenih dokazov ni, a praksa potrjuje, da je več težav zaradi povezanosti in daljše uporabe miške med delom. Najverjetneje tudi zato, ker je v sodobnem času veliko več opravil, ki se opravljajo ob računalniku in brez njega si dandanes skorajda ne znamo več predstavljati nobenega delovnega procesa (in tudi v prostem času je tako!). Tako je seveda veliko več ljudi vpetih v nepravilne obremenitve, ne glede na starost in spol.

Kaj točno (poleg bolečin v hrbtenici – lahko še stavek dva o tem) povzroči delo s tipkovnico in miško in kako se lahko temu izognemu (kakšna specifična podlaga, gibi, »anatomska« miška?)

Pri uporabi miške in tipkovnice je zapestje upognjeno nazaj, dlan s prsti je v pol-pokrčenem položaju in to vsak delovni dan dalj časa. Prilagojene tipkovnice in tudi podlage ter opore za zapestje lahko v veliki meri ublažijo težave, zagotovo tudi preprečijo nastanek teh težav, zlasti če se sočasno upoštevajo vsi navedeni postopki preventive (zgoraj).

Ali lahko bolezen izzveni?

Včasih težave izzvenijo ob zamenjavi in spremembi delovnega mesta, a redko. Včasih se za nekaj časa ali prehodno umirijo s primerno fizioterapijo, z gibalnimi tehnikami, oporo za zapestje, opornico za čez noč, prilagojeno tipkovnico, z dodajanjem B vitaminov, polaganjem obližev, z uporabo mazil, po injekciji…. Mnogim je lažje ob upokojitvi, ob rednih obremenitvah z istim delovnim položajem praviloma ne izzveni.

Kako poteka diagnostika pri vas in kateri so ukrepi (zdravljenje), ki jih predpišete najpogosteje in za kakšno zdravljenje se morebiti odločite izjemoma?

Praviloma ob takih težavah predpišem program fizioterapije in obvezno vaje za zapestje, priporočam dodajanje zares vseh vitaminov skupine B, prilagoditev opreme na delovnem mestu, upoštevanje vseh preventivnih nasvetov. Ob večjih težavah svetujem redno uporabo mazil ali obližev (vsaj ponoči), redne vaje, pogosto predpišem opornico, dam tudi injekcijo.    Z injekcijami koritkosteroidov poskušam zmanjšati pritisk v zapestnem prehodu, kar izredno dobro umiri težave in zlasti zmanjša bolečine, mravljince in nočno prebujanje.

Na operacijo usmerim le bolnike, kjer se stanje ne umirja in ko so bile uporabljene vse neinvazivne tehnike ali tiste, ki pridejo z večjimi spremembami na živcu (EMG ali EMNG)

Diagnostika zajema osebni pregled in anamnezo. V anamnezi natančno izprašam o težavah: kdaj, kje, kako, koliko časa … Če so težave tudi v mezincu, to zagotovo ni ta sindrom, saj mediani živec ne oskrbuje mezinca! Težave se pojavljajo po t.i.vzorcu. Zaradi specifične drže roke se pokažejo v določenih položajih: vožnja kolesa, držanje volana ali  telefona ali časopisa ali orodja. Pojavljajo tudi ponoči ali ob prebujanju zjutraj.

Pri pregledu sem pozorna na mišice dlani (upad dlančne mišične kepe), pomagam si s Phalenovim testom. Pri tem testu približamo hrbtišča obeh dlani (obratno kot pri molitvi, prsti kažejo navzdol) tako, da sta zapestji skrčeni pod pravim kotom. Če se v manj kot eni minuti pojavi mravljinčenje po dlani in v prvih štirih prstih, je test pozitiven. Praviloma odredim še elektromiografijo (EMG) ali elektromionevrografijo (EMNG), kjer se meri hitrost prevajanja po živcih. Če je preiskava pozitivna, prikaže, do kakšne mere je živec prizadet.

Kdaj je pacient primeren za skrajno obliko zdravljenja, torej kirurški poseg in kako je le-ta videti?

O operaciji je potrebno razmisliti ob kombinaciji naslednjih dejavnikov:
- hude in nenehne težave (mravljinčenje, zbujanje, bolečine, izguba moči), ki se ne izboljšajo po zdravljenju z neinvazivnimi tehnikami,

• izguba občutka za dotik (»gluhi prsti«) v področju, ki ga oživčuje mediani živec,
• hitro pozitiven Phalenov test (mravljici ob skrčenju zapestij),
• EMNG preiskava potrdi znake hude utesnitve,
• težave nastopijo zgodaj v nosečnosti.
   

Kako poteka okrevanje in ali je možna popolna ozdravitev?

Uspešna operativna sprostitev medianega živca praviloma hitro (v nekaj dneh) olajša težave in je znak uspešnega posega: manj je mravljinčenja in bolečin, spanje je manj moteno. Ob operaciji nastane brazgotina. Bolečine v predelu brazgotine, slabši občutek za dotik in zmanjšana moč v roki seveda lahko vztrajajo še nekaj mesecev po operaciji. Sledijo postopki fizioterapije in zlasti redno izvajanje vaj v domačem okolju.

A dlje kot trajajo težave, slabše in daljše je okrevanje po operaciji. Mravljinčenje običajno izgine takoj po uspešni operaciji. Občutki v prstih in dlani se lahko vračajo več mesecev - včasih nepopolno, odvisno od stopnje predhodne prizadetosti živca. Mišice, ki so atrofirale zaradi dolgotrajnega pritiska na živec, se zelo težko ali se nikdar več ne popravijo – v takih primerih moč ostane okrnjena.

Vsekakor je potrebno in smiselno sindrom karpalnega kanala zgodaj zdraviti. V kolikor se težave ob redni uporabi opornice (vsaj ponoči) umirijo, ni potrebno hiteti z operativnim posegom.

Kaj lahko vsak pacient sam naredi (preventivno in sicer), da se status karpalnega kanala ne bi slabšal?

Koliko je bolezen tudi psihično naporna in ali morda priporočate tudi kakšne alternativne vrste zdravljenja?

_____________

Slike - vir: Netter, Kirurška anatomija roke