Na vzhodu bolezni ne poimenujejo z definicijami in imeni. Kitajci bolezenske znake opišejo in v procesu zdravljenja zdravijo dejansko prisotne znake bolezeni. Prehlad in gripo poimenujejo z besedami »napad vetra, vlage in mraza«. Najbolj so se vzhodni filozofiji približali Angleži, ki uporabljajo besedno zvezo »to catch a cold« (staknil sem mraz, nahladil sem se) in Francozi z »en coup de froid« (nepričakovan mraz, sunek mraza). V teh dveh primerih se ljudsko poimenovanje lepo ujema s kitajsko filozofijo.

Vzhodna medicina ima celovit pristop do človeka, ki ga zdravi tako z akupunkturo, akupresuro, moksibustijo, zdravim načinom hranjenja, fitoterapijo, telesnimi vajami za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Zelo pomembno je, da si morajo ljudje – bolniki tudi sami pomagati in se aktivno vključevati v proces zdravljenja. Prav zato so razvili določene tehnike in pripomočke, s katerimi lahko vsak v svojem domačem okolju naredi nekaj zase in pripomore k izboljšanju svojega zdravja.

Želja po lepoti, zdravju in privlačnem videzu nas spremlja od zgodnjega otroštva. Skorajda ni ga med nami, ki ne bi na različnem načine poskušal očarati svoje okolice in biti všečen. Venomer znova poskušamo in iščemo načine, kako doseči popoln videz in predvsem večno mladost.

Beseda akupunktura izvira iz latinščine in pomeni: acus igla, punctura vbadanje. Akupunktura je starokitajski način zdravljenja s pomočjo iglic, ki se zabadajo v določene točke na koži. Stara je več kot 5000 let, v Evropo pa so jo v 16. in 17. stoletju prinesli misijonarji. Kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala v letu 1979.