Beseda ESTETIKA izhaja iz grščine (aisthētikos) in v izvirniku pomeni čuten ali zaznaven. Pogosto je zaznamovana kot filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem lepote in lepega nasploh, postavlja merila, ki se povezujejo z lepoto.

Sredi 18. stoletja je besedo v povezavi z lepoto prvič uporabil nemški filozof in ustanovitelj estetske šole; Alexander Gottlieb Baumgartner, v 19. stoletju so jo Angleži nadgradili v »vse, kar se povezuje s čuti, kar poživlja in povzdiguje«. Pogosto se uporablja v vseh vejah umetnosti in filozofije, sociologije, kulture; povezuje se z oblikovanjem in modo, a šele v 20. stoletju se je pričela uporabljati v medicini

Lepota je tisto, kar nekako povežemo z besedo estetika. Lahko je to značilnost osebe, živali, predmeta, vsebine ali celo ideje, ki izzove v nas občutek ugodja, prijetnega čutnega spoznanja in doživljanja. Ideal lepote je tista lastnost, ki je občudovana in jo odlikujejo značilnosti, ki jih v določenem okolju in kulturi na splošno opišemo kot »popolnost«.

Izkustvo »lepega« pogosto opisujemo kot nekaj popolnega, uravnoteženega in povezanega z naravo. Lahko nam vzbuja občutek privlačnosti in čustvene blaženosti. Zaznavanje lepote je največkrat subjektivno, čeprav poskušamo nastaviti neke smernice in vzorce za vrednotenje. V različnih kulturah je dojemanje lepote pogosto zelo različno, skozi zgodovino se spreminja, tudi z leti in izkušnjami jo vrednotimo drugače. Dejstvo, da prava lepota vzbuja pomembna pozitivna čustva, je simpatično izrazil Antoin de Saint Exupery in jih položil v usta Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«

Podobno je v svojemu edinemu romanu »Slika Doriana Graya« sloviti irski klasik Oscar Wilde navezal lepoto z večno mladostjo.V romanu nas slikovito popelje z vrtnicami odišavljen atelje Basila Hallwarda, k divanu, na katerem običajno kadi cigarete lord Wotton in k portretu mladega moškega nenavadne, izjemne lepote. Lord nas bo kmalu prepričal, da na svetu kratko malo ni ničesar razen mladosti. »Mladost!« In moški s portreta si zaželi večne mladosti in lepote - namesto njega naj se postara in naguba njegova podoba na sliki. 

Dorian Gray je že 120 let ideal večne mladosti, ki človeštvu ostaja nedosegljiv! Je tudi metafora za narcisa, ki se v želji po večni lepoti pogreza v uživaštvo, esteticizem, ego in sebičnost, ki ga nezadržno vodijo v smrt. Ko zabode svojo sliko, ubije sebe. Na steni ostane portret čudežne lepote in mladosti, na tleh pa izsušeno, zgubano truplo ostudnega obraza.

V tujini je zmeda med izrazi kozmetika, kozmetologija, estetika, esteticizem in veliko različnih smeri se v praksi dejansko ukvarja s tem. Njihovo poslanstvo je skrbeti za lepoto, boljše počutje in izgled. V vsakdanjem življenju pomislimo na frizerje, kozmetičarke, pedikerke, maskerke, vizažistke, modne oblikovalke in druge izvajalce v lepotnih ter modnih smereh.

V medicini se je izraz udomačil za vse kirurške (invazivne) in nekirurške (neinvazivne) postopke. Estetska medicina je veja, ki se nezadržno razvija znotraj klinične prakse in znanstvenih področij ter raziskav. Stremi k čim manjšim posegom, ki pa morajo zadovoljiti in izpolniti osebne želje po fizičnem izgledu. V sedanjem času, ki nam ponuja obilje v vseh smereh, skorajda vse generacije razmišljajo o spremembi svojega videza. Medicinska estetika zajema širok spekter terapij, s katerimi omilimo spremembe na koži, ki so posledica težav s kožo v mladosti, hormonskih sprememb, izpostavljenosti različnim negativnim vplivom iz okolja, kot sta sončenje in kajenje, ter staranja.

Med nekirurške (neinvazivne) postopke medicinske estetike, ki so v zadnjih letih najbolj popularni, sodijo:

• Injekcije botulina A
• Injekcije polnil (filerjev)
• PRP injekcije in obloge (s trombociti bogata plazma)
• Estetski postopki z laserjem in drugimi svetlobnimi tehnikami
• Estetski postopki venoznih terapij
• Postopki oblikovanja telesa
• Kemični in mehanični postopki pomlajevanja kože (kemični in mehanični pilingi, laserske abrazije, ablacije) za čelo in področja ob očeh ter ob ustnicah, na licih, nosu.
• Kozmocevtični preparati, ki so kombinacija dognanj kozmetike in dermatologije – to so kozmetični izdelki z vsebnostjo bioaktivnih snovi, ki imajo značilnosti zdravil. 

Nasploh pa lahko v tem času silnega napredka medicinske znanosti in z najsodobnejšo tehnologijo rešimo skorajda vsako »napako« na telesu. Zaradi nejasnih mej in prepletanja področij dermatologije, čeljustne in obrazne kirurgije, stomatologije, kozmetologije in estetike, je težko opredeliti, kaj dela katera stroka. Strokovnjaki za ta področja običajno uporabljajo različne tehnike in postopke, da dosežejo želeni učinek pri posamezniku.

Vsem, ki bi imajo kakšno težavo, pa naj bo to lepotni madež ali prevelik nos, vsekakor priporočam, da se prepustijo strokovnjaku. Le pravi strokovnjak bo po pregledu podal najboljši predlog za odpravo te »napake«, saj bo upošteval tudi stanje kože, vzporedne bolezni in težave, starost, spol in še kaj.

Kaj vse dandanes reši medicinska estetika:

• Alopecije (areata, androgena, estrogena…)
• Plešavost
• Korekcija vek, podbradka, ušes, nosu, ustnic, lic
• Korekcija trebuha, zadnjice, stegen, nadlakti
• Korekcija barve in oblike zob, zobni vsadki
• Spremembe in brazgotine na koži
• Vidne žilne spremembe in ožiljki
• Celulitis in odvečno maščobo na posameznih delih telesa
• Področje rodil in sečil
• Pretirano potenje
• Korekcija prsi (prevelike ali premajhne prsi, sprememba oblike)