Starost je samo obdobje v življenju posameznika, podobno kot otroštvo in mladost, podobno kot srednja in zrela leta. Vsako izmed teh obdobij nam prinaša posebne izkušnje, vsakomur lastne. Te lastne osebne izkušnje (zlasti slabe) nas močno zaznamujejo in se odlagajo, zlasti v duši. Ob tem prepogosto pozabimo na telo in ga odrinemo ali celo zanemarimo. Pozabimo na fizični del našega telesa, ki v resnici vse psihične borbe in bitke (a tudi spomine), nosi. Vendar je tudi fizično telo zaznamovano z vsemi našimi čustvi!

Redna rekreativna dejavnost, ki jo mnogi imenujejo kar redna športna vadba, je za vse nas pomembna v vseh starostnih obdobjih. Prva leta življenja so velikega pomena za pridobivanje določenih lastnosti, med katerimi takrat najbolj razvijamo: motoriko, soročnost, ritem, stabilnost, balans, gibalne spretnosti in igrivost, elastičnost in plastičnost – če to poimenujejo v jeziku trenerjev. Otrok in nato mladostnik skozi igro in šport pridobiva v vseh kvalitetah gibalnih veščin, torej odrašča v spretnega, pozornega in gibčnega posameznika.

V zrelih in poznih letih moramo te sposobnosti ohranjati. Mnogi na vadbo v zrelih letih pozabijo, zato jo poskušajo v poznem obdobju znova obnoviti in veščine pridobiti, a vendar je vse več  drugih, ki na različne načine vzdržujemo gibljivost in prožnost telesa. Kvalitetne hrbtne in trebušne mišice, mišice spodnjih udov in medeničnega obroča nam zagotavljajo vzdrževanje stabilnosti, hoje, ravnotežja, pa tudi okretnosti – ne le v fizičnem telesu, temveč tudi v psihi.

Ameriški državni inštitut za staranje je objavil rezultate, ki so zelo nazorni: nezmožnost starejših, da skrbijo zase, ni posledica starosti, temveč je izključno posledica neaktivnosti in nedejavnosti v tem obdobju. Ta neaktivnost je direktno povezana s prekomerno telesno težo, slabšo mišično in celotno psihofizično kondicijo, kar se izrazi v večjem številu poškodb, v depresijo in v prehitro staranje ter prezgodnje hiranje. Dokazali so tudi, da lahko telesna aktivnost (ne glede na leta), bistveno izboljša kakovost življenja posameznika.

Fiziološki proces staranja (tako imenujemo normalno staranje) prinese nekaj sprememb:

• Upadanje mišične moči – po petindvajsetem let življenja se mišična masa manjša za približno štiri odstotke na leto (manjšajo se mišična masa, mišična moč in kvaliteta mišičnih vlaken);
• Manjša je želja po gibanju ( kot posledica prekomernega sedenja se pojavi manjša vzdržljivost oz. hitra utrudljivost);
• Nedejavnost vodi v prekomerno nabiranje telesne teže, ob tem se manjša prožnost velikih in malih sklepov. Posledično so sklepi rigidni, okoreli, amplituda gibov je manjša, število poškodb narašča;
• Motnje v ravnotežju niso povezane samo s staranjem žilnega sistema in s staranjem centralnega živčnega sistema ali gibalnega aparata – direktno so povezane z večjo možnostjo poškodb, depresivno naravnanostjo in socialno izolacijo. Najbolj znan in očiten primer je zlom kolka pri starejših osebah, ki pogosto vodi v nesamostojnost, odvisnost in nemalokrat v smrt.
• Slabita psiha in naravnanost - dobra psihična kondicija in pozitivna naravnanost sta povezana s kreativnim in dinamičnim življenjem tudi po odhodu iz službe (gledališke predstave, razprave, koncerti, branje knjig, dnevnih časopisov in revij, reševanje križank in rebusov, igranje šaha, redna srečanja s prijatelji...).

Redna telesna aktivnost je rešitev, je možnost in priložnost, s katero zagotovo lahko odložimo nastop staranja – nekako se  izognemo in za nekaj časa preložimo ali celo pobegnemo posledicam staranja.

Pogosto slišimo: »Pred pričetkom redne vadbe se posvetujte z osebnim zdravnikom!« Le redko se zgodi, da nam kdo svetuje: »Pred pričetkom redne vadbe se posvetujte sami s seboj!« Naš edini vodič in naš edini šef je naše telo in v njem naš um. In kdo nas bolje pozna, kakor se poznamo sami? Pošteno je, da se vsaj en krat pošteno pogovorimo seboj, da si priznamo svoje napake in slabosti in da poiščemo vse »hudobne« duhce, ki na skrivaj bivajo v nas. Vsi ti naši »hudobni« paraziti nam pogosto dajejo potuho in nas vodijo v napačno smer. Pred leti smo se zaradi skrivali in nismo upale v kopalke ali poletna oblačila, nismo pokazali svoje prave volje in telesa. Sedaj, veliko let kasneje so še zmeraj tukaj, a nas podpirajo v drugo smer - sedaj lahko in moramo (tudi zmoremo!) narediti vse, pred čemer smo vsa ta leta bežali:  lahko oblečemo udobne trenerke, na cesto in med ljudi stopimo brez ličil, do potankosti urejena frizura in nohti niso več tako zelo pomembni…. Vendar ne smemo dopustiti tem našim slabim duhovom, da nas zapeljejo v zanemarjenost! Tudi v poznih letih moramo skrbeti za telesno higieno z umivanjem in preoblačenjem,  skrbeti moramo za urejenost in vedri videz. In predvsem moramo biti dosledni v gibanju!

Nekaterim znakom staranja ne moremo povsem ubežati, a lahko jih ublažimo, zmanjšamo in nadomestimo z drugimi veščinami. V veliki meri namreč lahko vplivamo na obrabe v hrbtenici, sklepih, na osteoporozo in bolezni ožilja, na sladkorno bolezen in previsok krvni pritisk – na vse te dejavnike lahko resno vplivamo z redno vadbo in rednim gibanjem! Vadba v tem obdobju življenja mora biti seveda prilagojena, natančno izbrana in odmerjena (zlasti pri predhodno manj aktivnih). Za vse, ki jim slabi duhci ne dajo miru, poudarjam, da NIKOLI NI PREPOZNO! In ZMERAJ JE PRAVI ČAS! TUDI SEDAJ; V TEM TRENUTKU! Ne iščimo slabih izgovorov, ker smo zle duhce že pregnali iz našega domovanja!

Smernice​

Začetniki naj se vadbe lotijo počasi in postopno: hoja je posebej primerna za prve korake v oživljanje telesa. Pričnemo s hojo, ki traja vsaj 20 minut dnevno in ponovimo vsaj tri-krat v prvem tednu, v drugem tednu hodimo 4-krat, v tretjem 5-krat, tako da v petem tednu že hodimo vsak dan po vsaj 20 minut. V naslednjih tednih podaljšajmo čas hoje, najprej vsak drugi dan, nato hodimo dalj časa vsak dan – podaljšujemo za pet do deset minut, vse dokler ne dosežemo 60-minut trajajoče hoje brez postankov in počitkov. Hoja naj bo zmerna in naj omogoča pogovor. Pred vsako dejavnostjo se vsaj deset minut ogrevamo, po vadbi obvezno raztezamo.

Aerobna vadba (popularno jo imenujemo »cardio – vadba«) krepi telesno vzdržljivost in mora trajati minimalno 30 minut dnevno, najbolje 60 minut (hoja, hitra hoja, kolesarjenje, badminton, odbojka, golf, tenis ipd. – izberemo aktivnost, ki nam je v užitek!);

Vaje za mišično moč za vse mišične skupine vsaj dva-krat tedensko (ne zaporedoma). Pred vsako vadbo se vsaj dest minut ogrevamo, po vadbi pa raztezamo.

Vaje za prožnost in ravnotežje krepijo ravnotežje, prožnost velikih in malih sklepov ter hrbtenice. Pred vadbo mišice segrejemo v savni (zelo primerna je infra-rdeča savna, vroči polivki, vroča prha ali kopel).

Vadba za krepitev mišic, povezanih s stabilizacijo stopala in z učenjem aktivnega postavljanja noge na tla, je ena izmed osnovnih vadbenih elementov, ki pomembno vplivajo na rekreativne dejavnosti, ravnotežje, pridobivanje moči in pridobivanje splošne kondicije.

Dobro je posebej poudariti, da je hoja najbolj preprosta oblika redne vadbe (aerobna dejavnost) in je večini dostopna. Intenzivnost hoje večamo, dokler ne zaznamo zadihanosti in hitrejšega bitja srca (hitrejši utrip). Kitajci poudarjajo, da so za dobro počutje potrebni: dieta, deset tisoč korakov dnevno (to je cca. 8 prehojenih kilometrov) in pozitivna naravnanost. Korake lahko merimo sami ali s pomočjo pedometra ali na eni izmed naprav za hojo, hitro hojo in tek v fitnes centrih. Pred hojo si izmerimo utrip (zapestje, vrat), ki ga nato spremljamo med vadbo.

Vadba z utežmi je primerna in nujna tudi za starejše, saj z njo primarno ohranjamo mišično maso in moč. Z utežmi bodimo previdni, najboljše so ročke. Vadimo vsaj 20 minut v enem sklopu, in sicer dva do tri-krat tedensko. Pred vadbo je obvezno segrevanje, po vadbi raztezanje. Zelo varna je strokovno vodena in podprta vadba z utežmi, saj se na ta način izognemo poškodbam in bolečinam, hitreje pridemo do cilja.

Ponavljam: vsak začetek je težak, zato poiščimo pomoč v skupinski vadbi, ki poteka pod nadzorom. V vadbenih centrih so strokovnjaki, ki poznajo zakonitosti vadbe v posameznih starostnih skupinah, poznajo značilnosti in bolezni posameznih obdobij, poznajo zgradbo in delovanje telesa. Za vsakega posameznika je pomembno, da se odloči, da vztraja in vadi redno, izvaja enake ali različne aktivnosti redno vsakodnevno. Previdni moramo biti v slabem vremenu (poletna vročina, zimska poledica, ob dežju spolzka tla). Telovadnice in vadbišča so prav zato še toliko bolj primerni, saj je vadba tam varna, pod nadzorom, z ustrezno opremo in kadrom.

Velikokrat lahko na ta način pridobimo tudi nova poznanstva, se ponovno socializiramo, najdemo sebi enake, z rednim gibanjem in dejavnostjo znižamo telesno težo in: zaustavimo staranje, se pomladimo!