Dr. Richard Lippman: Vojna proti staranju, 3. del
Prihajajo podporne enote
Naš pogovor z dr. Richardom Lippmanom nam je že razkril, da spremembe v načinu življenja rešijo le del problemov staranja, komaj petino. Za preostali del so odgovorni glikacija (razložena je v 2. delu pogovora), slaba obramba pred uničujočimi prostimi radikali (v 1. delu pogovora) in pomanjkanje hormonov. Dolgo življenje in dobro zdravje sta globoko odvisna od uravnotežene simfonije hormonov, kot so progesteron, aldosteron, človeški rastni hormon, testosteron in tiroidni hormoni. Prav njihovo pomanjkanje oziroma neravnovesje nam pogosto preprečuje, da ne živimo vsaj devetdeset let.
Ali vsem starejšim ljudem primanjkuje hormonov?
Prav to je zanimivo, devetdeset- in sto letniki imajo pogosto visoke ravni hormonov in zdravih celic skozi vse svoje dolgo življenje. Ljudje, ki umirajo desetletja prej, pa imajo nižje in pogosto nezadostne ravni hormonov. Zadostne ravni hormonov nam torej omogočijo dolgo življenje. Ženske na japonskem otoku Okinawa v povprečju živijo kar 86 let. Pregled ravni hormonov v njihovi krvi pri njihovi stoletnicah pa je pokazal, da imajo dvakrat več testosterona kot povprečne sedemdesetletne Američanke. Verjemite mi, tako hormoni kot prosti radikali so ključni za razumevanje staranja.
Ali lahko pomanjkanje hormonov nadomestimo?
Seveda. To je eden od ciljev medicine, ki deluje proti staranju. Če starost razpolovi proizvodnjo ščitničnih hormonov na polovico, lahko te in druge hormone uspešno nadomestimo. Na primer ščitnične hormone, testosteron, progesteron, dehidroepiandrosteron (DHEA) in človeški rastni hormon.
Ampak ali ni nadomeščanje hormonov oziroma hormonsko nadomestno zdravljenje v nekaterih velikih raziskavah s svojimi škodljivim stranskimi učinki prišlo na slab glas?
Uporabljati moramo naravne bioidentične hormone in ne njihovih kemičnih nadomestkov! To so hormoni, ki jih narava sama ustvarja tako v rastlinah kot v živalih. Njihovo zalogo lahko obnovimo s pomočjo dobro poučenega zdravnika. Ne smemo pa jih zamenjevati s sintetičnimi zdravili, ki jih je ustvarila farmacevtska industrija. Ta vsebujejo hormonom podobne snovi in bodo sicer res odpravila nekatere hormonske težave, a hkrati povzročila neželene stranske učinke, saj so to snovi, ki so telesu tuje. V resnici so to kemično spremenjeni hormoni, kot je medroksiprogesteron za lajšanje vročinskih vročinskih oblivov, depresije in drugih znakov menopavze, in so napaka. Taki hormoni lahko res, kot je pokazala velika raziskava v letu 2002, povzročajo raka. Po drugi strani pa naravni progesteron (bioidentični) ne kaže nobenih podobnih nevarnih stranskih učinkov.
Je torej nadomeščanje ženskih spolnih hormonov po menopavzi mogoče?
Povedal bom primer. Ženskam pogosta upadajo ravni hormona estradiola, še posebno po menopavzi. Tridesetletna ženska ima v nožničnih stenah 50 do 60 plasti tkiva. Tako tkivo je zdravo, dobro navlaženo in z rahlo kislim okoljem. Pri osemdesetih letih je teh plasti tkiva le še okoli osem, tkivo postane suho in dovzetno za bakterijske in glivične okužbe zaradi celičnega pomanjkanja in povečane alkalnosti. Tudi koža postane tanka zaradi izgube kolagena. Oboje bi lahko preprečili in delno tudi popravili z obnovo zalog bioidentičnih hormonov, estradiola, ki pa mora biti vedno v kombinaciji s progesteronom. Cena takega zdravljenja je vsekakor nižja, kot so jo ženske pripravljene mesečno odšteti za razne negovalne kreme.
V kakšnih oblikah lahko bioidentične hormone uporabljamo?
Hormoni, ki jih naravno pridobijo iz rastlin, so na voljo v kremah, gelih in kapsulah. Za razliko od sintetičnih niso nevarni, saj jih imamo tudi v našem telesu, so ENAKI kot naši lastni. Rastline in živali jih že milijone let uspešno izkoriščajo. Bioidentični hormoni so varni, kar potrjuje vrsta dvojno slepih kliničnih raziskav. Omogočijo nam lahko bolj zdravo in srečno življenje. Vsi zdravniki bi morali čutiti etično zavezo, da se z njimi podrobneje seznanijo, da spoznajo vse prednosti teh snovi.
Upadu libida, žilne bolezni in neelastični koži, ki je prvi vidni znak, da nismo več najmlajši, ... - je vse omenjeno predvsem znak upada testosterona?
Tako moškim kot ženskam upade proizvodnja testosterona in drugih hormonov med 35 in 60 letom. Brez njihove pomoči delujemo slabše in tako pomanjkanje imenujemo tudi staranje. Testosteron (in tudi vitamina B12 in D3) je denimo pomemben za delovanje našega duha in telesa, kože in za dobro počutje nasploh.
Ta »moški« spolni hormon torej ni pomemben le za moške?
Ne, nikakor. To je pogosta zmota. Ni prav dobro znano, da imamo moški in ženske v svojem telesu vse hormone enake, le v različnih koncentracijah. Veliko žensk poznam, ki so se prav po pričetku jemanja testosterona spet počutile privlačne. Testosteron jim je ponovno omogočil intimna doživetja. Vendar je treba tu paziti, ženske v primerjavi z moškimi potrebujejo le dvajsetino tega hormona. Zanje je zelo pomembno predvsem ustrezno ravnotežje estrogenov, progesterona in estriola.
Preden se lotimo zdravljenja, kako ugotovimo, katerih hormonov nam manjka in koliko?
Danes nam medicina že omogoča natančne meritve ravni posameznikovih hormonov, aminokislin, prostih radikalov, peroksidov in glikacije. Pri tem so zelo koristni 24-urni urinski testi, ki omogočajo spremljanje ravni kar 29 različnih hormonov in njihovih presnovkov. To pomeni 24-urno zbiranje seča, ki ga v tem času izločimo, in oddajo manjšega vzorca zbrane tekočine v poseben laboratorij. Preiskava je zelo pomembna za razumevanje posameznikovih hormonskih potreb. Priporočam jo vsem, ki so se resno odločili za spopad s staranjem in si jo lahko privoščijo.
Dr. Lippman priporoča:
Če si lahko privoščite, pojdita na 24-urni urinski test, ki lahko pokaže, kakšno je hormonsko stanje vašega telesa in katerih hormonov vam morda že primanjkuje.
Izogibajte se prezgodnjemu jemanju statinov.
Uporabljajte hormonsko nadomestno terapijo v obliki optimalne količine biodentičnega testosterona in drugih hormonov, ki morajo biti drug z drugim nujno v ravnovesju.
Zakaj statini proti holesterolu morda niso rešitev za srčno bolezen?
Odgovoril bom z vprašanjem. Ali ste vedeli, da ima polovica oseb, ki jih doleti srčni infarkt, »normalne« ravni holesterola? Bolezni srca pogosto ne povzročijo visoke ravni holesterola, ampak nizke ravni ščitničnega hormona trijodtironina (T3). Pomembni so še kronično vnetje, povečano strjevanje krvi, povišane ravni homocisteina, pomanjkanje vitamina D3 in pomanjkanje še nekaterih hormonov: melatonina, testosterona, estrogenov, kortizola, dehidroepiandrosterona (DHEA), progesterona, inzulina, eritropoetina (EPO), človeškega rastnega hormona ... Ljudje v srednjih letih in starejši tvegajo življenje, če se ne testirajo za omenjene dejavnike tveganja. Testiranje je preprosto, res pa ustrezne diagnoze ne dobimo brez strokovnjaka za medicino proti staranju, ki zna to pravilno razložiti, povezati in predvsem pravilno ukrepati.
Zakaj je med starejšimi depresija pogostejša?
Glavni razlog je pomanjkanje testosteron in neravnovesje drugih hormonov. Pri moških ravni testosterona v serumu padejo z 1100 do 1400 ng/dl pri 19-letnikih na 250 do 350 ng/dl po 60. letu. Zaradi tega, hormon je namreč pomemben tudi za nadzor razpoloženja in občutek sreče, postanejo depresivni in nagnjeni k samomoru. Nizke ravni testosterona (pod 288 ng/dl) povečajo tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen, aterosklerozo in sladkorno bolezen tipa 2. Rešitev je bioidentični testosteron. Njegovo nadomeščanje je pomembnejše od antidepresivov.
Zakaj so hormoni tako pomembni?
Hormoni, ki jih proizvajajo naše žleze, nadzirajo vse telesno dogajanje, še posebno delovanje organov in posameznih celic. Ko z leti njihove ravni upadejo, je pomanjkanje neposredno odgovorno za številne znake in težave staranja. Zato je prav obnova hormonskih zalog eden od najpomembnejših ukrepov v naši vojni proti staranju.