Dr. Richard Lippman: Vojna proti staranju, 4. del
Izognite se propadanju možganov
Prvi simptom starajočih se možganov, še pred pravimi simptomi senilnosti, je nesposobnost odzivanja in prilaganja na nove izzive okolja, ugotavlja strokovnjak medicine proti staranju dr. Richard Lippman. Za obrambo pred vse pogostejšimi boleznimi možganov, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, pa nam je ponudil kar nekaj orožij.
Menite, da dovolj dobro poznamo delovanje možganov?
Nima smisla, da se pretvarjamo. Kljub milijonom dolarjev in evrov porabljenim za raziskovanje možganov, je tu še veliko neznank. Ne vemo na primer, zakaj spimo, in niti ne, kaj v resnici povzroča Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Tistemu, ki bo odgovoril na ta vprašanja, bo človeštvo zelo hvaležno. V povezavi s staranjem je vse, kar v resnici vemo, nekaj osnovnih opažanj o tem, kako se možgani v starosti fizično spremenijo in kaj se dogaja z umom.
Kaj se torej dogaja s starajočimi se možgani?
Njihova teža se s 1500 gramov, kolikor tehtajo možgani mlade odrasle osebe, zmanjša na manj kot 1000 gramov v starosti. Možgani, ki se tako zmanjšajo, postanejo zelo pozabljivi, ne morejo si zapomniti novih informacij, se ne morejo hitro odzvati na zunanje dražljaje. V resnici njihovo fizično krčenje in zmanjšanje zmogljivosti s starostjo slabo vpliva na vse telesne organe.
Se lahko proti tem procesom bojujemo? Kako denimo preprečiti Parkinsonovo bolezen?
Vemo, da na celični ravni žrtvam parkinsonizma primanjkuje dopamina, a tudi če jim ga nadomeščamo v obliki njegovega kemičnega sorodnika (L-dopa), ta že po enem letu nima več učinka in živčno propadanje se nadaljuje. Telo samo pa proizvaja še enega sorodnika L-dope, naravno aminokislino L-metionin, ki je sam v varovalne namene zaužijem 300 miligramov na dan, skupaj s 50 miligrami vitamina B6, in ga poplaknem še z grenivkinim sokom ali sokom granatnega jabolka.
Ni to nekoliko tvegano?
Dolgoročni učinki jemanja teh hranil res niso znani, a naj povem, da jih jemljem že od leta 1979. Nikar se ne slepimo, nadaljnja spoznanja o Parkinsonovi bolezni bodo prišla šele po letih raziskovanja.
Še ena bojazen sodobnega človeka je Alzheimerjeva bolezen? Imate svoj recept tudi proti bolezenski izgubi spomina?
Farmacevtske raziskave se žal večinoma ukvarjajo z zmanjšanjem simptomov bolezni in ne z njenim dejanskim zdravljenjem. Mene pa so vedno zanimali vzroki bolezni (hormonski vzroki, pustošenje prostih radikalov in glikacija), ne le lajšanje simptomov. Tako na primer vem, da kovina litij ščiti pred številnimi strupi (odpadki) v možganskih celicah, in njena trimesečna uporaba spodbudi velikost možganov za okoli dva odstotka. Sam za zaščito možganov enkrat na teden vzamem 120-miligramsko tableto litijevega orotata, ki ga kombiniram z nadomestnim hormonskim zdravljenjem.
Kateri hormoni lahko tu pomagajo in kako?
Testosteron denimo ravno tako zmanjšuje količino možganskih strupov, kot so beta-amiloidi ali rjavi celični odpadki, ki jih možgani izločajo pri Alzheimerjevi bolezni. Poleg tega zmanjšuje povišane vnetne dejavnike (citokini), ki so značilni za Parkinsonovo bolezen. Menim, da bi morali vsi starejši od 50 let s hormonskim nadomestnim zdravljenjem ohranjati mladostne ravni testosterona, progesterona in ščitničnih hormonov, če želijo tudi na stara leta ohraniti umsko ostrino. Zaradi njihovega pomanjkanja lahko pride do duševnih okvar, tudi do značajskih sprememb. 45 odstotkov starejših od osemdeset let je bolj ali manj senilnih.
Katerih hranil možgani ne dobijo dovolj?
Sveža nenasičena ribja olja, ki še niso postala žarka, so nujen element dobrega zdravja in dolgoživosti, še posebno človeških možganov. Njihovo pomanjkanje lahko povzroči zgodnji zagon Alzheimerjeve bolezni in senilnosti. Prehrana, bogata s temi olji, pa prispeva k obnovi možganskih celic – ne k nastajanju novih, ampak k obnovi starih. Vsebujejo esencialne aminokisline, ki omogoča uspešen prenos električnih signalov po možganih in iz njih. Druga pomembna možganska krepila so hranila, kot so koencim Q10, kurkuma, vitamin B12, vinpocetin, fosfatidilserin, ščitnični hormon, testosteron, progesteron, litij in acetil-L-karnitin.
Ste prepričani, da ribja olja res delujejo?
Sodobna preiskava možganskega delovanja, pozitronska izsevna tomografija (PET), prikaže umsko prizadete predele možganov s temnimi lisami, po drugi strani pa se dobro delujoči predeli osvetlijo. Zanimivo je, da se že po tritedenskem uživanju 500 miligramov dopolnil s hranili iz ribjega olja na dan, možgani umsko prizadetih ljudi zažarijo kot božično drevesce. Torej jejte ribe in ohranjajte zdrave možgane.
Dr. Lippman priporoča:
Vsaj 15 odstotkov vaše prehrane naj zajemajo sveže ribe ali kapsule ribjega olja (morske omega-3 maščobne kisline).
Vsak dan uživajte naslednja prehranska dopolnila: vitamin B12 (2 mg, pod jezik), B6 (50 mg, CoQ10 (150 mg).
Zmanjšajte uživanje kofeina in alkohola, ki povečujeta raven stresnih hormonov in skoraj podvojita raven neželenih estrogenov pri moških.
Privoščite si vsaj sedem ur spanja in vsaj 30 minut zmerne telesne vadbe.
Ohranite spontanost, radovednost, igrivost in humor tudi v starejših letih.
Moški po 50. letu uporabljajte nadomestno hormonsko zdravljenje s testosteronom, ženske po menopavzi pa estradilol, estriol in vsaj 100 miligramov progesterona na dan.
Preverite raven hormonov s 24-urnim urinskim testom.
Kaj pa, če se bojimo živega srebra, s katerim so lahko ribe onesnažene, ali pa če preprosto ne maramo rib?
Ostanejo vam še nekoliko dražja kakovostna ribja olja v kapsulah, ki so očiščena PCB-jev, živega srebra, svinca in kadmija. Tudi recept naših babic, žlica ribjega olja na dan, ni nič slabega, a zakaj bi se spopadali s tem neprijetnim okusom.
Sam imam še najraje ribe, vendar se izogibam konzervam plenilskih rib (tuna), ki vsebujejo več živega srebra, in jem predvsem sveže neplenilske ribe, kot so lososi in sardine. Živo srebro iz telesa lahko odstranimo z uživanjem kelatov (ki vežejo nase kovinske ione), kot sta L-glutation in dimerkaptosukcinilna kislina (DMSA).
Kakšna pa je vloga vitamin B12? Ni tudi ta zelo pomemben za možgane?
B12 je pomemben za izboljševanje delovanja možganov in preprečevanje senilnosti. Še posebno vegetarijancem in starejšim ljudem ga pogosto primanjkuje. Prvim, ker ne uživajo mesa (to je edini naraven vir tega vitamina), in drugim, ker jim prebavila slabše delujejo in zato tega vitamina ne morejo izkoristiti. Pri tem pa se ne moremo zanašati niti na uživanje prehranskih dopolnil, saj se vitamin B12 slabo vsrkava skozi črevesje v kri, zato je bolj zanesljivo njegovo nadomeščanje v obliki podkožnih injekcij, nosnega pršilca ali podjezični metilni B12, ki je meni osebno najljubši. Za zmanjšanje fibrinogena (kazalec Alzheimerjeve bolezni) poleg vitamina B12 priporočam še 50 miligramov vitamina B6, 0,8 miligrama folatov, gram magnezijevega glukonata (v neoksidirani obliki) in 50 miligramov trimetil glicina.
Pogosto izpostavljate še en »umazani trik« matere narave ...
Ta »umazani trik« je starostno barvilo (pigment) lipofuscin. Nastaja kot posledica vnetnega procesa zaradi oksidacije in prostih radikalov. Opazimo ga le na koži, kjer govorimo o starostnih pegah, a v resnici se ta odpadek med staranjem kopiči v vsaki celici in zavzame tretjino celotne celične prostornine. Velike količine so zlasti v možganih obolelih z Alzheimerjevo boleznijo. K sreči obstaja tudi čudežno hranilo, ki nam ga lahko pomaga postopno odstraniti in je v Franciji ter še nekaterih evropskih državah na voljo brez recepta. Izboljša možgansko izrabo glukoze in njihovo energijsko raven. Znano je tudi, da preprečuje umsko propadanje. Najbolje ga je vzeti na prazen želodec, pred obrokom rib. Sam ga jemljem po 250 miligramov na dan.
Česa še ne smemo pozabiti, če ne želimo pozabljati?
Koencim Q10 sem imel vedno za hranilo pomembno tako za srce kot za možgane. Človeško staranje je bilo vedno opredeljeno kot izguba celic v vseh telesnih organih. Zaradi tega denimo naše mišice med petintridesetim in sedemdesetim letom izgubijo pol svoje moči (kar lahko omilimo z redno telesno vadbo). Vsak režim proti staranju mora vključevati vsaj 150 miligramov Q10 na dan, oziroma dvakrat toliko za srčne bolnike, za bolnike s Parkinsonovo boleznijo pa je potreben odmerek 1200 do 2400 miligramov na dan. Če nanj pozabimo, že po mesecu dni postanemo utrujeni in letargični. Pomembnejši je od multivitaminov.