Z naravnimi ovitki nad težave
Najpomembnejše delovanje ovitka je v zbujanju dejavnosti kože in podkožnih tkiv. S tem ovitki učinkujejo na gospodarjenje s toploto, kroženje krvi po telesu in na živčevje.
Večino težav začnemo ženske opažati šele po štiridesetem letu starosti, ko se te čisto tiho in počasi prikradejo v naše življenje. Ob inkontinenci se pogosto lahko pojavi še čela vrsta najrazličnejših motenj to je obdobje perimenopavze (okoli menopavze), ki se najpogosteje nakaze, napove z nepravilnostmi v menstruaciji. Menstruacija se lahko zdaj povečuje ali zmanjšuje, šele nato nenadoma izostane, lahko pa preneha kar nenadoma brez slehernih predhodnih motenj. Sočasno se lahko pojavljajo: valovanja, vročina, navali krvi v glavo, nenadna potenja, motnje celotnega krvnega obtoka, razbijanje srca, nenadna rdečica ali bledica, napadi omotice ali čelo nezavesti, ne bi dejansko ugotavljali motnje delovanja srca ali krvnega obtoka. Manj težav je z želodcem in črevesjem, več pa z vetrovi in spahovanjem. Mnogo je tudi težav psihične narave povečajo se že zaradi razmišljanja o meni, ki jo veliko žena pričakuje s strahom. V teh letih se namreč celotni organizem bistveno spremeni, zato ni prav, če z meno pretiravamo, enako je napak, če jo smatramo za nepomembno.
Izhodišče teh sprememb so jajčniki in žleze z notranjim ter njihovo spremenjeno delovanje. Posledice pa so: jajčniki se postopoma krčijo, postanejo manjši, zmanjša se maternica, spremeni se sluznica nožnice, prsi postajajo ohlapnejše, boki in zadnjica se razširijo, pojavi se splošna ohlapnost, koža in vezivno tkivo izgubljata svojo prožnost, koža postaja zato zgubana, celotno telo izgublja svojo žensko podobo. Velikokrat postane telo podobno moškemu, glas se spremeni, včasih zrastejo dlake, ki jih prej ni bilo pojavi se lahko vrsta najrazličnejših motenj lahko, ni pa nujno, da se to res zgodi. Poudariti moramo vsekakor nemir, porušeno notranje ravnotežje, ženske izgubimo svoj notranji mir in pravilen odnos do življenja.
Da se izognemo težavam
Neki stari filozof je nekoč dejal: »Tudi leta mene so lahko skoraj brez slehernih težav, doba normalnega konca določenega življenjskega obdobja, začetek srečnega časa zdravega materinstva, tudi potem, ko je narava otroke odpovedala.« Zelo pomembno je, da si ženske do teh sprememb ustvarimo ustrezen notranji odnos in sprejmemo svoje spremenjeno telo kot zares svoje, ga še naprej nenehno negujemo in imamo rade.
Veliko težavam se lahko izognemo ali jih v začetku odpravimo s povsem preprostimi naravnimi in doma pripravljenimi ovitki, oblogami (obkladki) in/ali kopelmi. Dejansko je veliko lažje in lagodneje, če se odločimo za zdravljenje v zdraviliščih, kjer to za nas naredijo drugi, vendar lahko vsaj nekaj za svoje telo naredimo tudi same, doma. Ob tem je zelo pomembno, da znamo sproščati nakopičeno telesno energijo in seveda tudi psihične strese, ki se kopičijo tekom dneva, posledice pa se odražajo tudi na telesu. Zato naj ne bo odveč, da ponovno opozorim na redno dnevno vadbo ali katerokoli drugo telesno dejavnost: hoja, hitra hoja ali lahen tek, kolesarjenje ali čelo plavanje vse to lahko izvajamo vsakodnevno, ne potrebujemo drage opreme, stroški nišo veliki. Vsekakor pa moramo hoditi ali kolesariti vsaj 45 minut na dan, vaje naj trajajo vsaj 30 minut intenzivno. Kadar občutimo nemir, nervozo in nelagodje, nam bodo sprehod, tek ali kolesarjenje zagotovo vsaj delno odpravili te nevšečnosti. Lahko pa jih izrabimo tudi kot del dnevne meditacije in čiščenja notranjih psihičnih napetosti.
Preprečevanje ženskih težav
V domačem zdravilstvu se za zdravljenje ali/in preprečevanje ženskih težav (beli tok, blage bolečine v trebuhu, motnje mesečnega perila, napenjanje) najpogosteje uporabljajo doma pripravljene kopeli, obloge in ovitki. Sami vodi se običajno dodajajo različna zelišča ali drugi dodatki: ovsena salama, seneni drobir, preslica, orehovo listje, hrastovo lubje, kolmež. Enako se trebušni in ledveni obkladki s senenim drobirjem priporočajo pri kroničnih vnetjih trebušne slinavke, obkladki z okisano vodo pa pri vnetjih trebušne slinavke, boleznih jeter in žolčnika, pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in sečil.
Ob tem lahko v primeru bolezni z ovitkom dosežemo boljše izločanje škodljivih snovi in strupov iz telesa. Zaradi številnih povezav in soodvisnosti med površino telesa (kožo) in celotnim organizmom ovitek deluje lokalno ter sočasno vpliva na vrsto dejavnosti, zmogljivosti celotnega organizma. Pravilno in dobro napravljen ovitek spodbuja in pospešuje delovanje vseh obrambnih ter lastnih zdravilnih moči organizma, blaži bolečine, odpravlja težave.
Poznamo hladne, mlačne, tople in vroče ovitke, s čisto vodo ali z dodatki, po velikosti so mali srednji ali veliki. V praksi se največ uporabljajo hladni (za odvajanje toplote 2030 minut, za znojenje 75120 minut, za proizvajanje in zadrževanje toplote 4575 minut) in vroči ovitki. Brez posebne nevarnosti lahko uporabljamo male ovitke (del ali čela roka, del ali čela noga, vrat, glava in drugi manjši ovitki). Praviloma jih delamo vsak drugi ali tretji dan, nikakor ne vsak dan. Sami jih nikakor ne delajmo jih pri resnih boleznih srca in ožilja (oslabelost!!!) ter resnih motnjah, boleznih živčevja. Vse ovitke (hladne in vroče) lahko dajemo samo v dobro ogreti postelji in najbolje tudi v dobro ogreti sobi. Ne sprehajajte se z ovitkom po stanovanju!
Potrebne tri rjuhe
Za dobro in strokovno napravljen ovitek potrebujemo tri rjuhe:
- groba, najbolje lanena ali gosto tkana bombažna, je za prvo, mokro pokrivanje in se položi neposredno na kožo;
- navadna lanena ali bombažna rjuha je za vmesno plast, pokriva mokro rjuho in je po dolžini za vsaj 3 cm daljša od naslednje volnene ali flanelaste plasti;
- volnena odeja ali flanela za zunanje prekrivanje.
Vmesne plasti ne smemo zamenjati z rjuho iz nepropustnih materialov, kot so guma, plastika in drugo. Plasti si morajo slediti natanko tako, kot je navedeno. Vmesna rjuha je namenjena za počasnejše in enakomerno izparevanje; ker je daljša od volnene ali flanelaste, prepreči za nekatere neprijeten dotik z volno, v njej se nabirajo pot in izločki (zato lan ali bombaž, saj sta oba zelo primerna za pranje in dobro vzdrževanje higiene).
Velikost platna za ovitke je različna, ledveni ovitek in ovitek za prsi sta velika 80 x 150 cm, dolžine 190 cm. Velikost senene vreče se ravna po tem, na katerem mestu jo uporabimo: 25 x 35 cm, 30 x 40 cm, 35 x 45 cm, 40 x 60 cm. Odprtino zapremo z gumbi, zadrgo ali zavihkom, ki ne smejo biti v stiku s kožo. Pred izvajanjem si vedno pripravimo vse, kar potrebujemo. Hladne delamo s svežo hVTSio vodo (2025 stopinj C), viVe pa tako vroče kakor se da, saj se hitro ohladijo. S tem, ko se ohladijo, delujejo dejansko kot topli ovitki.
Rjuho namočimo v vodo
Ko imamo vse pripravljeno, namočimo rjuho v vodo, jo dobro ožamemo, da od nje ne kaplja in jo položimo na izbrani del telesa tako, da se popolnoma prilega. Med mokro rjuho in izbranim delom telesa ne sme biti večjih zračnih mehurjev ali nepokritih delov. Nato na mokro rjuho čim tesneje ovijemo, pritisnemo vmesno rjuho, vendar pazimo, da ne stisnemo žil ali oviramo dihanja. Vmesna ijB sega precej čez mokro in je vsaj 3 cm daljša od naslednje volnene ali flanelaste plasti, ki je prav tako čim tesneje povijemo čez vmesno plast. Del vmesne plasti, ki sega čez volneno odejo, zavihamo navzven. S tem napravimo mehek in higieničen rob, ki dobro vpija pot in izločke, kože ne draži. Zavihki morajo biti obrnjeni navzven! Povijati moramo hitro, predvsem pri vročih ovitkih a bodimo previdni, da se ne oparimo. Najbolje je, da najprej položimo toplo volneno odejo in vmesno rjuho na posteljo, mokri ovitek pa pripravimo tik ob postelji. Namakamo tako, da jo od obeh strani zvijemo do sredine, jo s pripravljeno brisačo ožamemo, hitro ovijemo. Tako oviti se pokrijemo z veliko odejo volneno ali s pernico. Roke morajo biti pod odejo. Dobro je, če imamo pomočnika, ki nam pri tem pomaga.
Različne zvarke uporabljamo kot dodatke ovitkom:
- Ovsena slama ali ovsenica pogosto jo mešamo s senenim drobirjem v razmerju 1:1. Kuhamo 30 minut, in sicer eno do tri pesti čiste ovsenice ali mešanice v štiri do pet litrih vode. Nato precedimo ali damo že prej v vrečko in kuhamo v njej. Če namakamo, notranjo rjuho (pravi ovitek) v vročem zvarku namočimo, ožamemo in ovijemo.
- Seneni drobir pripravljanje in količina potekata enako kot pri ovsenici. Povijamo vroče.
- Preslica tri do štiri pesti preslice kuhamo najmanj 30 minut. Povijamo tako kot je opisano.
- Hrastova skorja uporabljamo za manjše ovitke. Pest skorje kuhamo 30 minut, nato rjuho namočimo. Zvarek iz hrastovega lubja pušča grde madeže na rjuhah, ki jih težko odstranimo, vendar imajo zelo dober učinek. Prihodnjič pa nekaj o pripravi obkladkov.