Živeti skladno z načeli makrobiotike pomeni spoštovati naravne zakonitosti s ciljem doseči dolgoživost v skladnem in zdravem telesu. Pomembno je upoštevati vse štiri letne čase in skladno s tem je tudi hrana označena z Yin in Yang (ženski in moški princip) – oba sta kot dva pola ene in iste celote, na videz ločena nasprotna pola, vendar se dejansko medsebojno dopolnjujeta, sta nerazdružljiva in pripadata drug drugemu, težita k ravnovesju.

Takšno ravnovesje je v telesu v zimskem času zelo težko doseči zaradi zunanjih manj ugodnih dejavnikov in okoliščin. Prazniki še dodatno zmotijo vse dobre namene in cilje. Zato je v tem času, po praznikih še toliko bolj zaželena hrana, ki nas pogreje, daje občutek domačnosti in je zdrava!

Miso juha me je v času spoznavanja makrobiotike najprej presenetila, nato tako zelo navdušila, da se k njej zatečem praktično zmeraj, ko le imam možnost kuhati sama in doma. Po pravi japonski tradiciji se v primeru bolezni kuha vsak dan z namenom razstrupljanja in čiščenja prebavil in celotnega telesa. V moderni japonski kuhinji se je pogosteje, makrobiotiki ga jedo skoraj vsakodnevno. Meni osebno daje občutek sproščenosti, a po definiciji je izvrstna v stimulaciji prebavnih sokov (encimov) in telo pripravi na uživanje hrane, ob tem hrano tudi zmehča.

Že ime pove, da je glavna sestavina te juhe miso, ki se po japonski tradiciji pridobiva z večletno fermentacijo. Pri fermentaciji je odločilna sol, zato je miso praviloma slan, torej je hkrati tudi začimba in hrano okrasi s slanim okusom. Zelo pomembno je, da ga zmeraj dodamo na koncu, ko je hrana že skuhana. Praviloma se ne pogreva, ker s tem zmanjšamo ali uničimo njegov učinek.

Poznamo štiri glavne vrste misa: sojin miso (hatcho), rižev miso (genmai), mugi (ječmenov miso) in svetli miso (shiro, ki je sladek, ni fermentiral zelo dolgo). Miso najlažje opišem kot pasto ali zmes, ki jo dobimo tekom fermentacije soje ali riž ali ječmena. Pogosto jih fermentiramo skupaj, kombiniramo sojo in (črni) riž ali ječmen. Zaradi fermentiranja ima poseben pomen v japonski kuhinji, kjer ima pravzaprav status zdravilne učinkovine. Miso je poln hranilnih sestavin, vsebuje veliko je beljakovin, vitaminov in mineralov. Je oblika naravnih probiotikov in prebiotikov, vsebuje encime ki izboljšajo prebavo in izboljšajo sliko krvi.

Najpogosteje ga dodamo v juhe, lahko tudi v drugo hrano (omake, prelivi, namazi, priloge, pogosto v kombinaciji z algami). Moja najljubša različica miso juhe je ženska miso juha. Ženska zato, ker je v njej več brokolija, ki zelo dobro podpira estrogensko aktivnost.

Sestavine:

• Wakama ali kombu alge (6 do 10 cm)
• 3 do 4 šalotke, ki jih razdelimo na ½ , še bolje na ¼ in narežemo na lističe
• 1 manjši por, ki ga razpolovimo in narežemo na polmesece
• ½ gomolja zelene, razrežem na paličice ali poskušam ustvariti polmesece
• Približno 5 cm velika korenina ingverja (ingver olupimo in naribamo)
• 3 srednje veliki korenčki, ki jih razpolovimo narežemo na polmesece
• 1 srednje velik brokoli
• 2 jušni žlici miso paste (najraje imam miso iz temnega ali rjavega divjega riža), ki ga pred kuhanjem zažvrkljam do gladkega z majhno količino juhe
• Začimbe: črna kumina, janež
• 1 ali dve celi jajci
• Nori alge ali sveži peteršilj (za posip, dekoracijo)

Priprava:

Alge namočimo v vodo, ki smo jo pred tem zavreli. Sama to naredim zvečer in jih pustim namočene čez noč. Pred pripravo juhe alge osušim in narežem (počez, na kratke rezance).

Posodo napolnim z 1.5 litra vode, dodam narezano šalotko, ingver, zeleno, korenje, brokoli, črno kumino, janež in počakam, da zavre. Takoj nato posodo odstavim in dodam miso. Dobro zmešam in le za kratek čas (morda eno minuto) vrnem posodo na vir toplote.

Juha se mora jesti sveža, ker le na ta način ohrani vse svoje učinkovine v pravi obliki. Preden jo postrežem, v posodo ubijem surovo jajce in ga prelijem vročo miso juho (podobno bujonu).

Na koncu dodam nasekljan peteršilj ali nori alge ali oboje.

Dober tek - za dobro zdravje!

Ivica Flis Smaka, dr.med.,
spec.fizikalne in rehabilitacijske medicine