Razstrupljanje
Razstrupljanje je proces, ki je v našem telesu aktiven vsak dan. Predstavlja številne aktivnosti našega (najpogosteje) prebavnega sistema, ki omogočijo izločanje telesu škodljivih snovi iz organizma. Dokler je strupov malo in dokler niso premočni in dokler je telo v dobri kondiciji (polnega zdravja), te aktivnosti potekajo nemoteno, brez težav in telo večino strupov samodejno izloči. Telo se pravzaprav samodejno razstruplja vsak dan, že od nekdaj, ko je bilo naše okolje še povsem neokrnjeno. Najbolj aktivna sta dva načina razstrupljanja: izločanje strupov in pretvorba strupov s kasnejšo razgradnjo. V telesu je npr. povsem normalno, da pri razgradnji beljakovin nastaja amonijak, pri dihanju ogljikov dioksid. Oboje telo izloči. Precej strupov mora telo najprej razgraditi ali spremeniti (ostanki zdravil, nezdrave hrane, barvil v hrani in pijači, bilirubin, homocistein). Kemično čiščenje telesa praviloma opravijo jetra, v izločanju sodelujejo ledvica, pljuča, koža, črevesje, limfa.
Ene same čudežne tablete, ki bi vse to opravila, ni!
Prava detoksikacija telesa poteka po točno določenem zaporedju in učinkuje šele, ko korenito posežemo v način življenja: s spremembo jedilnika, z vnosom zadostne količine tekočine, da se telo lahko čisti, nujno je telo pognati v gibanje in zagotoviti zadostno količino in kakovostno spanje. Brez vseh teh osnov ni uspešnega razstrupljanja telesa. Nujno potrebujemo dovolj spanja, da se lahko sploh vklopijo in izklopijo vsi potrebni mehanizmi pravega razstrupljanja v telesu. Šele, ko vse to dejansko uvedemo v svoj dnevni ritem, si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili. Sicer pravega učinka ne bo.
Kako pomembno je razstrupljanje za naše zdravje?
Toksini ali strupi so tiste snovi, ki jih v telo vnašamo ali vdrejo v naše telo skozi dihala (vdihujemo), skozi prebavila (jih pojemo ali popijemo), skozi kožo ali preko sluznic. Razen nezdrave hrane in nezdravih pijač (presežki alkohola, kofeina, teina, gaziranih sladkih pijač), so za naše telo škodljiva tudi barvila in težke kovine v hrani ali drugih snoveh, dodatki za ohranjanje barve hrane, za ohranjanje svežine, preveč klora v vodi, razna mazila za kožo, plini, izrazito aromatični vonji (lepila, laki, barvila), droge, cigareti, škropiva in pesticidi, a tudi zdravila lahko obremenijo naše telo. V zadnjih letih nas dodatno obremenjuje nezdravi način življenja brez telesne aktivnosti, s premalo spanja, močnim čustvenim ter fizičnim stresom, premalo počitka, smeha in sproščanja. Praviloma nastane škoda na telesu takrat, ko je vsega tega preveč – več, kot je telo vajeno in veliko več, kot telo zmore! Takrat se sistem čiščenja zasiti, upočasni in nemalokrat poruši.
Organi, ki so najbolj aktivni v procesu razstrupljanja so: jetra in sluznice prebavil, pljuča, ledvica, limfni sistem, koža. Načeloma vsi procesi v telesu potekajo sinhrono in v povezavi z drugimi, a pri čiščenju telo nujno potrebuje tudi določene snovi, med katerimi je najpomembnejša voda oz. tekočina, potrebuje seveda še minerale in vitamine in določene encime, pospeševalce in sprožilce čiščenja. Zelo pomemben je tudi kisik in z njim dobra prekrvitev tkiv.
Ker strupi najpogosteje vstopajo skozi prebavila, so jetra organ, ki je v vseh pogledih najbolj obremenjen. Jetra imenujemo tudi čistilna tovarna telesa (kemična čistilnica organizma) in zelo pomembno je, da so jetra zdrava. Zdrava jetra v veliki meri zagotavljajo dobro zdravje prebavil, posredno tudi stabilno zdravje telesa.
Kdaj se je najbolje razstrupiti?
Zdravo telo se lahko v normalnih okoliščinah razstruplja samo. Kadar so že prisotni znaki bolezni, potem je bolje, da se o razstrupljanju pogovorimo z zdravnikom, ki je tega vešč. Obstaja namreč veliko pomislekov o nepremišljenem samostojnem razstrupljanju bolnega telesa – če je telo zelo bolno in utrujeno, lahko z nepravilnim pristopom naredimo veliko več škode (dodatne škode na že tako ali tako bolno telo) kot koristi. V medicini je vrsto let veljalo pravilo v detoksikaciji in eliminaciji strupov. Imenuje se 4R in izhaja iz Angleščine: remove (odstraniti), replace (nadomestiti), repopulate (na novo naseliti) in repair (popraviti). Vpeljujejo še nove procese v razstrupljanje (dodatne črke R), tako je sedaj že 5R. A osnovno pravilo 4R še zmeraj velja! To pomeni, da moramo vedeti, kaj odstraniti in kaj nadomeščati, kaj ponovno naseliti in popravljati. To ni povsem enostavno, četudi se poskuša celoten postopek laično zelo poenostaviti. Zlasti ni enostavno tam, kjer je nekdo že bolan ali so ima že prisotne vzporedne bolezni.
Ali je smiselno biti pozoren na kakšne znake, ki nam nakazujejo, da bi se bilo dobro razstrupiti?
Znaki, ki jih lahko navedemo, so tako splošni, da bi jih lahko pripisali tudi kakšni drugi bolezni, pomanjkanju npr. železa v telesu ali jih preprosto pripisali utrujenosti. Če utrujenost traja zelo dolgo in predolgo, če se pojavijo bolečine, ki niso povezane z znanimi težavami skeleta ali predhodno fizično aktivnostjo, slaba koncentracijo, razdražljivost brez vzroka – pri vsem tem lahko pomislimo, da je telo potrebno razstrupljanja (a ne smemo sklepati površno, morda so to znaki drugih resnih težav). Pogosto se pojavijo še tesnoba, panični napadi, neobičajno obnašanje brez motivacije in radosti, sindrom nemirnega črevesja z bolečinami v trebuhu, napenjanjem, z drisko ali zaprtjem, ob tem nespečnost glavoboli. A vsi ti znaki so res tako neznačilni in so lahko povezani tudi z resno boleznijo.
Zakaj se je za pravi rezultat potrebno razstrupljati več mesecev skupaj?
Telo ne zmore vseh strupov počistiti v nekaj dneh, prav tako ni moč v kratkem času nadomestiti vseh predhodno porabljenih koristnih snovi, kaj šele naseliti nove seve koristnih bakterij in nasploh v nekaj dneh ni moč popraviti škode, ki so jo strupi naredili v telesu. Zato mora razstrupljanje potekati po korakih in telesu prijazno, predvsem je pomemben in potreben čas – vsaj štiri mesece, še bolje šest mesecev. V tem času iz telesa najprej odstranimo strupe, manjkajoče encime ali bakterije ali druge snovi nadomestimo, ponovno naselimo bakterije v osiromašene predele črevesja in popravimo škodo, ki smo jo naredili z nepravilnim načinom življenja. Za to, da telo sprejme nove okoliščine in se jim prilagodi, spet potrebuje nekaj časa. Tako vsaka stopnja in spreminjanje na bolje zahtevajo določeno obdobje prilagajanja, ki mu sledi popolna prilagoditev. Telo je namreč zelo zapletena in nadvse sofisticirana kombinacija številnih stikov in reakcij, ki jih ni moč izpeljati na hitro in vsekakor jih ni mogoče izpeljati v nekaj dneh!
Kako še lahko poskrbimo za zdravje svojih jeter?
Jetra so naš centralni laboratorij in čistilnica, v njih se presnavljajo tako maščobe, kakor ogljikovi hidrati, nastajajo žolčne kisline, tvorijo in razgrajujejo se hormoni, nastajajo vitamini, jetra sodelujejo v tvorbi krvi in krvnih elementov, tam nastajajo imunoglobulini, potekajo še mnogi zapleteni procesi. Za vse te procese je pomembno, da imajo jetra na voljo dovolj zdravih oblik olja (zelo dobro je oljčno olje), dovolj tekočin, mineralov, esencialnih aminokislin in vitaminov, zlasti vitaminov skupine B. Že v stari ljudski medicini je veljalo, da lahko sami jetra očistimo z dodajanjem kvasa in oljčnega olja. Sodobna medicina vsem, ki olja težko zaužijejo v naravni obliki, ponuja čiste oblike olj v kapsulah. Med najbolj učinkovitimi so vsekakor omega 3 maščobne kisline, ki v telesu močno podpirajo vse proti-vnetne mehanizme in ob tem zelo dobro vplivajo na razstrupljanje v jetrih. Dnevno jih potrebujemo vsaj 3000 mg, vsekakor najbolj kakovostnih.
Kako se pravilno prehranjevati?
Kadar so v prehrani posameznika zastopani predvsem ogljikovi hidrati (kruh, krompir, testenine, škrobnati izdelki, sladice, sladkorji), nastajajo viški energije. Shrambe za ogljikove hidrate v telesu so v jetrih in mišicah in so zelo majhne, zato se zelo hitro zapolnijo. Vsi viški ogljikovih hidratov, ki ne morejo več v te shrambe, gredo v maščevje na trebuhu. Pogosto je teh viškov toliko, da jih jetra ne uspejo ustrezno predelati, zato se odlagajo kar v jetrih in posledica takega dalj časa trajajočega prekomernega uživanja škrobastih živil so tudi zamaščena jetra. Tako tudi pri vegetarijancih pogosto diagnosticiramo močno zamaščena jetra…. Kdaj se to zgodi? Ko je hrana sestavljena predvsem iz krompirja, kruha, testenin in ko zelenjava, bogata z vlakninami, ni pogosto na jedilniku. Na vsakodnevnem jedilniku in najpogosteje zastopane na krožniku naj bodo z vlakninami bogata zelenjava, beljakovine, več zdravih maščob. Da, maščobe, vendar zdrave! Prepovedane so trans maščobe, ki jih najdemo v številnih industrijskih izdelkih, kot so konzervirana in v naprej pripravljena hrana, drobno sladko in slano pecivo, torte, izdelki iz listnatega ali kvašenega testa, ocvrte sladice, krompirček in druge ocvrte jedi, rastlinske masti, trde margarine. Tudi predpakirana hrana pogosto vsebuje trans maščobe in podobno kot konzervirana hrana, tudi konzervanse, ki so v resnici lahko tudi sladkorji. Zaužite maščobe naj bodo zdrave, ne-obdelane s toploto, čim bolj naravne. Med zdrave maščobe sodijo olja (oljčno, ribje, orehovo, mandljevo, lešnikovo, sezamovo, laneno, olje grozdnih pešk in makadamij, avokadovo….).
Med dobrimi maščobami je tudi dober holesterol, ki ga telo naredi samo – naredi ga iz zdravih virov maščob. Holesterol je na splošno že dalj časa v javnosti zelo osovražen, čeprav zelo resnih študij, ki bi dokazovale njegove slabe učinke na telo, ni. Dobra oblika holesterola (HDL) je v telesu nujno potrebna, saj iz njega nastajajo zelo pomembne snovi v telesu, potrebujejo ga celične membrane in mišice, torej tudi srce. Zdrave maščobe so osnova za nastanek zdravega holesterola v telesu. Zdrave maščobe so ključne tudi v presnovi tistih vitaminov, ki so topni le v maščobah. Veliko govorimo o D vitaminu, ki je ima v sodobni medicini zelo pomembno vlogo in ga poimenujemo kar prohormon, a pomembni so tudi vitamini A, E in K, ki tudi ne morejo brez maščob. Vitamin D sicer povezujemo s stanjem kostnine, a njegova vloga v telesu je veliko večja in mnogo bolj pomembna, saj vsaka celica v telesu reagira nanj. Je tudi direkten pokazatelj stabilnega hormonskega ravnovesja v telesu in je v bistvu član družine maščobnih hormonov, ki vsi nastanejo iz holesterola: estrogen, progesteron, testosteron, DHEA, kortizol. In za res dober potek razstrupljanja je pomembno ravnovesje vseh teh hormonov, ob tem ravnovesje v prebavilih in sečilih, izvodilih.
Kaj pravzaprav lahko naredimo sami, brez škode za lastno zdravje?
Veliko lahko naredimo v vsakdanjem življenju: pijmo čim bolj naravno vodo, čaje, sirotko in juhe, jejmo nepredelano hrano z veliko sadja in zelenjave (bogate z vlakninami), jejmo zdrave nesegrete maščobe (oljčno olje), zmerne količine mesa (nezažgano, nepraženo, nedimljeno meso, najbolje kuhano), uporabljajmo čim bolj preprosto kozmetiko in čistila…. Zelo pomembno je, da smo vsak dan dovolj aktivni, vsaj 4 krat tedensko se moramo dobro prepotiti, vsak dan se moramo naspati (7 do 8 ur dnevno, vsaj dve uri pred polnočjo, čim manj prekinitev spanja, v temnem, zračnem in mirnem prostoru). Redno umivajmo roke in skrbimo za higieno kože in misli, lahko si pomagamo s savno, meditacijo, športom in drugimi oblikami sproščanja. Od prehranskih dopolnil lahko brez škode dodamo spekter vitaminov B, omega 3 maščobne kisline, lahko uporabljamo tudi zelišča, ki spodbujajo in pomagajo v razstrupljanju (ingver, hren, curcuma, cimet, česen….).