Prva leta življenja odločilna za zdravje hrbtenice
Nepravilna drža - preprečimo jo pravočasno!
Prva leta življenja so odločilna za zdravje hrbtenice, predvsem čas pospešene in hitre rasti med 6. in 12. letom starosti. Nepravilen položaj telesa v zgodnjem otroštvu in nato v puberteti (na primer v šolski klopi ali pred televizorjem), pretežke šolske torbe ali kak drug tovor (športna oprema), nepravilna prehrana in nezadostna telesna aktivnost lahko vplivajo na izgradnjo in razvoj gibalnega, predvsem mišično-skeletnega sistema. Slaba ali »slabo oblikovana« hrbtenica v šolski dobi bo povzročala težavne v zrelem obdobju, saj se prav v zgodnjih fazah razvoja lahko pojavijo nepravilne krivine: skolioza (na eno ali/in drugo stran v obliki črke S ukrivljen del ali cela hrbtenica), lordoza (pretirana ukrivljenost hrbtenice naprej v ledvenem delu - trebuh je izbočen in štrli naprej) ali kifoza (pretirana izbočenost večjega ali manjšega odseka hrbtenice nazaj - grbavost, grbav hrbet).
V Sloveniji ima približno 2 do 5 odstotkov otrok težave, ki so ocenjene kot manjše ali večje deformacije hrbtenice. Najpogosteje postavljena diagnoza in najpogostejša težava naših otrok je skolioza - nepravilno ukrivljen le en del ali celotna hrbtenica. Nepravilna drža sama po sebi ne povzroči deformacije - toda če je pri otroku že opazna manjša nepravilnost ali celo deformacija, jo slaba drža in neenakomerne obremenitve hrbtenice lahko bistveno poslabšajo. Ob tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da se pogosto združi več negativnih dejavnikov, ki vplivajo na otrokov razvoj: drži se nepravilno, ne ukvarja se s športom, hrani se nepravilno in je predebel, spi na slabi postelji ... Vse to poškoduje tudi do takrat zdravo hrbtenico.
Slabo in nemarno držo v otroštvu lahko s primerno terapijo in aktivnostmi velikokrat popolnoma odpravimo in korigiramo. Vendar tudi za to težavo velja pravilo, da jo je bolje preprečevati kakor zdraviti, saj Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Zato je treba otrokovo hrbtenico med 6. in 13. letom redno nadzirati, in to večkrat letno. V tem času se lahko pozdravijo in odpravijo manjše nepravilnosti, deformacije, kasneje je to veliko težje ali celo nemogoče. Predvsem starši moramo biti pozorni in otroka spremljati pri vsakdanjih aktivnostih, privzgojiti mu moramo dobre (in pravilne) navade.
Hrbtenico v pokončnem položaju opazujemo in ocenjujemo s strani, nato jo pogledamo še od spredaj in zadaj. Gledana s strani mora imeti obliko dveh spojeni črk S (dvojni S), opazovana od spredaj ali zadaj pa je povsem ravna. Kadar je pri otroku opazna kakšna nepravilnost ali celo deformacija, to zaznamo s povsem preprostim pregledom: otrok je slečen do spodnjic, obrne nam hrbet in se skloni naprej - v tem položaju opazimo nepravilnost kot enostransko, nesimetrično izbočenost hrbta. Zatem pri vsakem pregledu napravimo še preprost test, s katerim ugotavljamo, ali se otrokova hrbtenica razvija pravilno.
Test za hrbtenico v razvoju
Otrok naj bo slečen vsaj do pasu, vendar mu med testiranjem nikakor ne sme biti hladno. Pomagajte mu pri izvajanju in postavljanju v položaje. Otrok naj testiranje doživlja kot igro, sicer se lahko prestraši in zavzame neobičajne položaje ter zateza mišice ramen in hrbta.
V osnovnem položaju otrok stoji, stopala so vzporedno, eno ob drugem, roke spuščene ob bokih. Opazujte položaj in višine ramen, lopatic in medenice.
1. Spredaj
Otrok naj se postavi s hrbtom tik ob steno. Opazovalec je oddaljen dva metra, točno nasproti otroku. Preverite, ali so ramena in ključnici v isti ravnini. Pri prsnem košu bodite pozorni na pretirane vdolbine pod prsmi, na zelo izbočeno ali pogreznjeno prsnico.
Pravilno: Ramena so razširjena in v isti ravnini. Trup je v ravnini z medenico in spodnjimi udi.
Nepravilno: Ena rama je višje od druge ali sta obe rameni povešeni in izbočeni naprej. Trup je zvit na eno ali drugo stran. Prsnica je uvlečena.
2. Bočno
Otrok ostane v istem položaju in glavo, lopatici ter zadnjico prisloni ob steno. Opazovalec stoji ob strani, bočno ob otroku, opazuje profil hrbtenice.
Pravilno: Glava, lopatici in zadnjica so prislonjeni ob steno, ledveni in vratni del telesa pa sta oddaljena nekaj centimetrov od stene.
Nepravilno: Zadnjica preveč izbočena. Glava je pretirano zvita nazaj, tako da zatilje ne doseže zidu. Lopatici nista prislonjeni ob steno, ker štrlita ali so ramena povešena. Hrbet je izrazito grbav, rameni sta povešeni, tako da zadnjica ni v stiku s steno.
3. Sede
Otrok sede na mizo ali klop, ki nima naslonjala. Koleni sta skrčeni, obrnjeni naprej, eno ob drugem. Opazovalec položi roki na otrokove boke, točno nad medenični kosti (medenična grebena), ki štrlita iz medenice. Treba je preveriti, ali sta boka v isti ravnini.
Pravilno: Bočni kosti morata biti popolnoma simetrični in vzporedni s podlago. Ramena so ravna in v isti višini.
Nepravilno: Ena od medeničnih kosti je višja od druge.
4. Stoje
Otrok stoji z eno nogo ob drugi, skupaj, opazovalcu kaže hrbet. Vrvico, ki je približno 50 cm dolga in ima na koncu majhno utež ali ključe, postavite na sedmo vratno vretence ali na najbolj izbočeno vretence vratu. Vrvico držite s kazalcem in opazujte njeno smer.
Pravilno: Vrvica sledi liniji hrbtenice in deli telo na dve simetrični polovici, zaključuje se točno na sredini zadnjice.
Nepravilno: Trak deli telo na dva različna dela, nesimetrično.
5. V predklonu
Otrok se spusti v predklon tako, da glavo približa kolenom, z rokami se dotakne stopal. Opazovalec stoji dva metra za njim in pozorno pregleda hrbtenico z vretenci. Opazuje, ali so vsa vretenca v isti liniji, ali je opazna grba.
Pravilno: Vretenca so nanizana v liniji eno za drugim, ledvene mišice ob hrbtenici so simetrične, ni razlike med levo in desno stranjo.
Nepravilno: Vretenca niso v ravni liniji. Manjša ali večja grba na levi ali desni strani hrbtenice. Nagib vstran ali celo zvijanje trupa.
6. V gibanju
Otrok naj hodi z zavezanimi očmi po ravni črti na tleh (na tla zalepimo samolepilni trak ali narišemo črto). Opazujte korake in njihovo smer.
Pravilno: Ne vznemirjajte se, če otrok malo skrene z označene poti, saj je to za otroke med 6. in 10. letom še povsem normalno.
Nepravilno: Kadar otrok bistveno skrene in izgubi označeno pot, bodite pozorni, saj je lahko to eden izmed znakov skolioze.
Če ugotovite, da ima otrok ukrivljeno hrbtenico, ga peljite k izbranemu zdravniku, še bolje k ortopedu ali fiziatru. Specialist bo natančno opredelil, koliko je hrbtenica spremenjena, do katere stopnje in kakšno zdravljenja potrebuje. V lažjih primerih je zadostna fizikalna terapija z vajami za krepitev mišičnega steznika hrbtenice. V napredovalih stanjih mora otrok vaditi in nositi aparat za ravnanje, iztezanje hrbtenice ter podpiranje oslabelih mišic. Operativni poseg je nujen samo, kadar je hrbtenica tako ukrivljena, da ogroža delo srca in pljuč - ta stopnja okvare je redka.
Kateri pregled v kateri starosti?
Otroka testirajte redno doma, vsaj vsake tri mesece. Ob tem priporočamo še pediatrične, ortopedske ali fiziatrične preglede, in sicer v starosti:
5 do 6 let
Pregled položajev in gibljivosti hrbtenice, udov, predvsem spodnjih. Pomembni sta statična in dinamična ocena hrbtenice, saj se prav v tem obdobju lahko pojavijo in izrazijo prvi znaki morebitnih izkrivljenj (deformacij).
9 do 10 let
Pregled hrbtenice. V tej starosti sta najpogosteje ugotovljeni kifoza in skolioza.
11 do 13 let
Funkcionalna analiza in ocena hrbtenice, spodnjih udov (statično in v gibanju), pregled drže in ledvenih mišic.
S čim se borimo proti slabi drži
Pravilno sedenje, opominjanje pri sedenju:
Ne smete dovoliti otroku, da se uči ali sedi pred televizorjem v slabem položaju. Trup naj bo vzravnan, ne sme biti zvit naprej ali vstran, ramena naj bodo sproščena in spuščena. Otrok lahko gleda televizijo tudi leže, na trebuhu, saj tako dviga glavo in krepi vratne in ledvene mišice.
Pravilna višina stola
Noge morajo biti s celim stopalom na tleh pod kotom 90 stopinj glede na golen, hrbet naj bo podprt z ledveno oporo. Zaradi previsokih ali prenizkih stolov v odnosu na delovno površino otrok izbira napačne in za razvoj hrbtenice nevarne položaje.
Primerno trdo ležišče
Postelja naj ne bo premehka ali že valovita. Biti mora trda, ravna in udobna za ležanje. To pravilo velja tudi za postelje odraslih, saj ljudje preležimo kar dobršen del življenja.
Šolska torba naj ne bo pretežka
Pretežke torbe in nahrbtniki so eden izmed glavnih vzrokov za nastanek hrbteničnih težav pri šolskih otrocih. Če je otrok prisiljen nositi v šolo torbo, polno težkih knjig, naj jo nosi na hrbtu, nikakor ne v eni roki, saj s tem nesimetrično obremenjuje mišice in hrbtenico. Najboljši so nahrbtniki z ojačitvijo in oporo na hrbtu, s širokimi in mehkimi naramnicami ter trakovi, s katerimi jih otroci lahko privežejo ob telo, da jim med hojo ne udarjajo na spodnji del hrbta.
Uravnotežena prehrana – primerna telesna teža
Raznolika in popolna prehrana omogoča izgradnjo čvrste kostne mase. V fazi rasti je potrebna vsakodnevna skrb, da otrok zaužije zadosti kalcija in mineralnih soli, vitaminov, beljakovin in sladkorjev, saj vsi ti vplivajo na rast in razvoj kosti ter mišic. »Varčujemo« z ogljikovimi hidrati.
Šport in krepitev mišic
Redna telesna aktivnost je neizogibna. Nepravilna drža je posledica tudi slabega mišičnega tonusa, saj močne hrbtenične mišice praviloma ne dopuščajo razvoja npr. skolioze. Najboljša terapija za krepitev mišic celega telesa kakor tudi za mišice hrbtenice, je redno vadba, zelo primerno je tudi plavanje (ne v pretopli vodi). To priporočamo prav vsem, ki imajo tovrstne bolečine. Priporočamo tudi druge športe, ki razvijajo in krepijo mišični steznik hrbtenice in tako zmanjšujejo obremenitve vretenc in medvretenčnih ploščic: gimnastika, jahanje, kolesarjenje v dvignjenem položaju, veslanje in ostali. Ritmika in ples najbolje izgrajujeta gibe, s tem pa tudi pravilno držo.
Tisti, ki že imajo težave in nepravilno ukrivljeno hrbtenico, naj se izogibajo športom, ki enostransko krepijo in uporabljajo mišice telesa: kegljanje, tenis, lokostrelstvo, metanje krogle, kladiva in kopja. S tem lahko poslabšajo svoje stanje in povečajo nepravilne krivine hrbtenice.