Veliko ljudi se danes sooča s sindromom utrujenosti, ki je sicer kompleksen pojav in ima lahko več vzrokov, kako pa je lahko utrujenost povezana s prehrano, na kaj moramo torej najprej pomisliti, kadar izključimo druge vzroke utrujenosti in spoznamo, da bi morali nekaj spremeniti pri hrani? Kako torej reagirati ob tem alarmu in čim prej nekaj opustiti in nekaj drugega vključiti?

Že uvodoma sem zapisala, da je voda naš osnovni in najboljši zaveznik in na srečo je imamo v tej naši mali domovini še zmeraj na pretek – iz narave in naravno! Sokovi iz sveže stisnjene zelenjave in kašasti zelenjavni sokovi (t.i. smoothie) nas lahko podprejo v tem prehodnem času, ko je veliko prehladnih in drugih respiratornih obolenj. Limonada z ingverjem, medom in sokom rdeče pese je več kot krepčilna, zelo popularni so napitki z dodatkom kurkume, iz našega domačega zdravilstva poznamo tudi česen in hren, ki sta bila v preteklosti veliko več na jedilnikih kot danes.

Kako se v telesu ustvarjajo toksini, kako jih telo predela in kaj se zgodi, če jih ne more?
Če se želimo na hiter način razstrupiti, katera živila (vsaj začasno) izločimo in kaj čim prej vključimo?

Mladostniki, za katere je znano, da uživajo veliko procesirane in enolične hrane, še nimajo nekih hujših zdravstvenih težav, ali se v mladosti že tlakuje pot zdravja oz. si že "rezerviramo" določene bolezni?

Ali se lahko vse krvne skupine enako prehranjujemo ali je to le mit, da bi se morali prehranjevati glede na krvno grupo? 

D'Adamo je napisal veliko knjig in priročnikov za različne krvne skupine, kar pa nikjer ni znanstveno dokazano (po načelih z dokazi podprte medicine). V praksi je ta način prehranjevanja dokaj dober okvir in pripomoček za tiste, ki so na začetku in komaj uvajajo spremembe v svoj način življenja. A vsak od nas bi se moral naučiti poslušati in spremljati svoje telo! Če nekomu npr.kislo zelje zelo prija in ga rad je, a mu ob tem dela izrazite prebavne težave, če se to ponavlja in so zapleti ob uživanju zelja vse večji, potem je dobro, da to navado opusti. Podobno velja za vsako drugo hrano, zlasti za vse, kar ni naravno in je industrijsko pridelano.

Izvrstno je, če smo samooskrbni, a to možnost ima le malokdo. Načelo sezonskega prehranjevanja je prav tako dobro, če se ne zanašamo samo na trgovine. Na tržnici tudi pozimi najdemo kakovostna jabolka, krhlje in drugo suho sadje, kislo zelje in repo (tudi v glavah) – podobno kot so to delali naši predniki, ki veletrgovin niso poznali. Če vsaj poskusimo živeti čim bolj skladno z naravo s čim manj industrijske hrane – že to je napredek!

V pomlad običajno vstopimo nekoliko bolj utrujeni, zakaj in po čem je najprej smiselno poseči, da bomo vitalni?

Vsak od nas morda ni dovolj načitan, vendar je vsak od nas dovolj usposobljen, da zazna spremembe v svojem telesu, predvsem je vsak do nas dovolj usposobljen, da posluša in opazuje svoje telo. V grobem je razdelitev enostavna in ne zahteva učenih pristopov: to, kar najdemo v naravi in lahko tudi v surovi obliki pojemo, je primerno. Čim bolj je hrana industrijsko predelana in obdelana, več ima primesi in manj zdrava je za nas. Kot primer, paradižnik in jabolko lahko utrgamo in tudi takoj pojemo, kruha in čokolade pa res ne najdemo na nobenem drevesu ali grmu ali korenini….

Krvna slika na podlagi napotnice osebnega zdravnika pokaže le del vsega, kar naj bi bili parametri zdrave krvi oz. zdravega človeka, za vse ostalo (vsebnost vitaminov, mineralov itd) pa moramo ugotoviti sami. Je to smiselno in če da, kam se obrniti?

Krvna slika je le osnova in res temeljni del preiskav, ki jih medicina pozna v diagnostiki različnih bolezni, stanj in težav. Zdravnik bi se moral na osnovi medicinskega znanja in po pregledu bolnika odločiti, katere so potreben preiskave za razjasnitev določene zdravstvene situacije. Res pa je, da sedanji sistem in predvsem pravila ZZZS zelo omejujejo delo v ambulanti in ne plačajo vseh preiskav. Bolezni in težave ljudi so različne, zato je težko kar posplošeno zapisati seznam preiskav za nešteto različnih težav. Za osnovni vpogled v telesne tekočine je priporočljivo narediti osnovno krvno sliko, jetrne in ledvične teste z lipidogramom (maščobe v krvi) in elektroliti, glukozo na tešče, pregledati stanje ščitničnih hormonov in D vitamina. Vse to lahko naredi vsak od nas tudi na lastno iniciativo v laboratoriju UKC, zdravstvenega doma ali v katerem od samostojnih laboratorijev v Sloveniji. Za razlago izvidov je potrebno poiskati zdravnika, ki ne gleda le na splošno nastavljenih kriterijev, temveč zna bolniku ponuditi jasno razlago njegovega bolezenskega stanja.

Ali drži, da se naj prehranjujemo sezonsko, to pomeni pozimi je veliko bolj siromašna hrana v smislu sadja in zelenjave, po drugi strani  pa trgovine čez leto ponujajo vse vrste sadja in zelenjave...kaj torej izbrati na trgovskih policah?

Zaradi načina življenja in predvsem zaradi naglice pozabljamo, da je telo potrebno najprej dobro očistiti, za kar je potrebna predvsem voda. Voda je nujno potrebna za umivanje telesa, to vemo vsi, a še bolj pomembno je za notranje procese čiščenja. Voda je tista, ki doseže vsako celico v telesu in pomaga pri odstranjevanju nakopičenih odpadkov, z vodo telo hidriramo (zagotovimo zadostno oskrbo tekočin), z vodo zagotovimo temelje pretoka v obtočilih. Vodo je torej nujno vključiti v svoj vsakodnevni prehranjevalni ritem. Ob tem je potrebno izključiti slabo hrano in pijačo, med katere sodijo: gazirane in obarvane pijače, pijače z okusi, alkohol v vseh oblikah, kava in poživila, pakirana in pred-pakirana hrana, konzervirana hrana, koncentrirani izdelki (jušne in druge kocke, juhe in druga hrana iz vrečk ali plastičnih lončkov), slani in sladki industrijsko pripravljeni prigrizki.

Danes vlada t. i. ortoreksija, kjer obsedeno beremo embalaže, sestavine vseh živil, izogibamo se e-jem, glutenu, alergenom, laktozi, postavljamo si samo-diagnoze.... ali je zdravstveno povprečno izobražen posameznik, ki prebira članke na internetu in obišče kakšno predavanje (kjer je sto razlogov za ali proti nečemu) res sebi sploh koristen oz. dovolj načitan, da živi zdravo?